Revija Tabor 1998/4
WOSM in ZTS 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
piše Pugy
SIVI VOLK ŠE VEDNO ŽIVI
RAZSTAVA SLIKARSKIH DEL IN KNJIG
PAVLA KUNAVERJA
V galeriji Commerce v Ljubljani je bila
od 10. februarja do 6. marca 1998 na ogled
razstava slikarskih del in knjig legendarne-
ga skavta – tabornika Pavla Kunaverja,
bolj poznanega pod imenom Sivi volk.
Kot je zapisal umetnostni zgodovinar
Mirko Juteršek, je Pavel Kunaver motiviko
povezoval s svojo poglobljenostjo v naravo;
iz tega izhaja cela paleta skicirk in akvare-
lov, ki so nastali med potovanji Sivega vol-
ka predvsem po Kranjskem, Kamniških pla-
ninah in Julijcih. Poleg slik so bili na ogled MAJHEN ODZIV KLJUB
tudi priročniki in knjige s področja astro-
nomije, saj je bil Pavel Kunaver predan KAKOVOST DELA V AKTUALNIM TEMAM
opazovalec nočnega, zvezdnega neba. Raz- POSVET NAČELNIKOV RODOV V BOHINJU
stavo je odprl dr. Matjaž Vrtovec. RODOVIH RASTE Načelniki rodov posvetov očitno še ne
jemljejo dovolj resno, je bilo čutiti po
S SKUPNIM majhnem odzivu načelnikov rodov na
spomladanskem posvetu. Oddaljenost bo-
PREDSTAVITVE PROJEKTOV
NASTOPOM DO INŠTRUKTORJEV GENERACIJE 97
hinjske Gozdne šole, kjer je posvet potekal,
je vsem, ki niso prisostvovali, lahko le slab
V sredini marca so oživeli tudi tečajniki
VEČJEGA VPLIVA lanske poletne inštruktorske šole v Bohinju.
izgovor. Nasprotujoče je namreč dejstvo, da
je bila največja udeležba načelnikov iz celj-
Razlog so bile seveda predstavitve projek- sko-zasavskega območja, ki jih na tem me-
SODELOVANJE Z MLADINSKO KOMISIJO tov, ki so jih bodoči inštruktorji opravljali stu lahko še posebej pohvalimo. Poleg pred-
PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE med letom v svojih rodovih. Vzdušje je bila stavitve programskih poudarkov letošnjega
Stiki in sodelovanje med mladimi ne odlično in v zraku je bilo čutiti veselje zara- leta (Join in jamboree, Naš tabor prijazen
glede na članstvo v različnih mladinskih di ponovnega snidenja, udeleženci pa so že- okolju in naravi in akciji Vod-vodu za MČ
organizacijah je v zadnjem času vedno bolj leli ostalim na čim boljši način predstaviti ter Gozdovnik raziskuje Slovenijo za GG)
trendovsko. Iz tega dejstva izhaja tudi po- svoje rezultate dela. Predstavitev se je ude- ter razmišljanja o vlogi ZTS v akciji “Luč
buda po sodelovanju med Mladinsko komi- ležila približno polovica vseh tečajnikov miru”, so načelniki razmišljali o drugač-
sijo PZS in Zvezo tabornikov Slovenije. Ta (nadaljevalni 30 in temeljni 34), projekti nem, mladim bolj sprejemljivem odnosu
je dobila konkretnejšo obliko po prvem ne- pa so se večinoma nanašali na izboljšanje do problema odvisnosti od alkohola. Infor-
formalnem sestanku konec februarja. Do- kakovosti dela v posameznih vejah rodov, macijska tržnica je postregla z obilico in-
govorili smo se, da bi v prvi fazi poskrbeli za na propagandne akcije, delo z vodniki ipd. formacij o poletnih tečajh v Bohinju, med-
spoznavanje in učvrstitev vezi med obema Nekateri tečajniki bodo morali v projekt narodni dejavnosti in državnih mnogobo-
organizacijama tako na lokalni kakor tudi vložiti še nekaj več energije, nekateri pa jih - mnogoboj za murne in MČ bo v Ilirski
na nacionalni ravni. Področja, kjer se dol- projekte izvajajo šele proti koncu šolskega Bistrici, za GG in PP pa v Celju. Posvet smo
goročno odpirajo možnosti za sodelovanje, leta in jih bodo predstavili kasneje. sklenili z odprtjem problema posredovanja
so predvsem vzgoja in izobraževanje ter iz- Naslednji rok predstavitev je 10. junij informacij in podatkov končnim uporabni-
menjava mladih kadrov (specialistov in in- (temeljni) in 11. junij 1998 (nadaljevalni), kom (članom, vodnikom, načelnikom dru-
štruktorjev), skupni napori pri očuvanju na predstavitev pa ste vabljeni tudi vsi tisti žin in klubov). Nekatere rešitve so bile na-
narave (osveščanje, okoljevarstveni projek- iz preteklih let, ki ste tečaj že opravili, kazane že v času posveta, verjetno pa se
ti), sodelovanje med rodovi in planinskimi manjka pa vam še predstavitev osebnega bomo na naslednjem srečanju o problemu
odseki na lokalni ravni (akcije, taborjenja, projekta (svojo udeležbo sporočite na ZTS). pogovorili bolj kompleksno in poiskali tudi
…) in skupen nastop do države pri obliko- Pa še namig. Prijave za letošnje tečaje ustrezne rešitve.
vanju zakonov, financiranju in dodeljeva- že zbiramo (rok prijav je 15. april 1998), Načelniki rodov; jesenski posvet že-
nju koncesij. Če vas zanima sodelovanje na zato pohitite s prijavami, če si želite zagoto- limo ukrojiti po vaši meri. To pa nam
2
tem področju, se oglasite v pisarni ZTS. viti mesto v želenem terminu. brez vas ne more uspeti.
TABOR
UVODNIK
VSEBINA WOSM IN ZTS
Medo
Če kdo od najvidnejših slovenskih politikov in
Zanimiva, barvna, raznolika in pestra revijica Medo je spet med nami. Ne prezrite
cerkvenih dostojanstvenikov še ni vedel, da je v Slo-
je!
veniji tudi taborniška organizacija, ki je za povrh še
včlanjena v Svetovno organizacijo skavtskega giba-
Str. 6-8: Kdo je Jacques nja (WOSM), je svoje znanje in vedenje dopolnil po
Moreillon? obisku Jacquesa Moreillona, generalnega sekretar-
ja WOSM.
Generalni sekretar Svetovne organizacije skavtskega gibanja, član svetovnega Glavni namen njegovega obiska je bil opozoriti
skavtskega komiteja in član uprave Svetovne skavtske fundacije, ali človek slovenske vodstvene strukture na pomen taborniš-
mnogoterih hobijev, od katerih se najraje pohvali z rodoslovjem (drevesa rodov) in tva oziroma skavtstva tako v Sloveniji kot v svetu.
planinarjenjem. Jacques je obiskal tudi Slovenijo. Navsezadnje je svetovna skavtska organizacija naj-
bolj številčna mladinska organizacija na svetu in
Str. 16, 17: Ponovno v gore čas je že, da bi se tega zavedli tudi odgovorni v Slo-
veniji. Zavedli predvsem tega, da taborniškega
Prvi pomladni dan ni bil pomladni, pač pa zimski, toda zima kljub vsemu nima društva in - recimo - društva ljubiteljev malih živali
upanja. Zanesljivo jo bo pregnala pomlad, ki je hkrati tudi čas, ko se celo zimski pač ne gre izenačevati. Po trenutno veljavni zako-
zaspanci odpravijo v naravo. Četrti letošnji Tabor vam tako ponuja dva predloga za nodaji so namreč vsa društva izenačena, čeprav se-
krajši izlet - Kamniški Dedec (1583 m) ali Snežnik (1796 m). veda ne gre spregledati vloge in pomena taborniške
organizacije pri vzgoji mladih ljudi v odgovorne in
Str. 29: To sem jaz sposobne državljane.
Nedvomno je tako visok obisk iz skavtske "cen-
Prijatelj! Neznanec! Človek! Pomisli: ali resnično živiš? Ali se venomer trudiš, da bi trale" bistveno pripomogel, da smo se taborniki po-
ustregel pričakovanjem in željam drugih?... Za danes in naslednje dni: zgodba iz
novno znašli v medijih. Godile so nam tudi pozitiv-
knjige Roberta Fulghuma Vse, kar moram vedeti, sem se naučil v vrtcu, ki jo je za
ne ocene, ki jih je Jacques Moreillon namenjal ZTS-
vas prebrala Lrga.
u, kar pa ne pomeni, da lahko spimo na lovorikah.
Vse te majhne zmage je treba pametno vnovčiti in si
Str. 34: En očka, en 86-letni skavt, z njmi okrepiti položaje - predvsem pri odnosih
dva rodova in 90 zimujočih med ZTS-om in državo. Pa tudi medije bo treba po-
časi naučiti, da v Sloveniji ni tabornikov in skavtov,
(gluhih otrok žal ni bilo) pač pa so skavti (taborniki) in katoliške skavtinje
(članice WAGGGS-a). WOSM nam bo pri tem po-
Skupno zimovanje Rodu stražnih ognjev in Kokrškega rodu je bilo nekaj izrednega. magal, to je zdaj povsem jasno, največ pa je odvi-
Zimujočih je bilo skoraj 100, odlično so se razumeli, program je bil raznolik ... sno od nas samih.
Zimovanje, o katerem morate izvedeti kaj več.
Igor Drakulič
V NASLEDNJI ŠTEVILKI Zadnji ro
k za odd
a
in fotogr jo besedil
majsko- a f ij za
VELENJSKA VODNIŠKA ŠOLA je 15. ap
junijski T
abor
3
ril 1998.
TABORNIŠKA REVIJA
