Revija Tabor 1998/4
WOSM in ZTS 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
Taborova redovalnica
Bračičevi dnevi so si, po intenzivnem posredovanju Matjaža E., prislužili vreme in pokrajina, ki sta v redovalnico prispevali štirici.
pozornost press skupine RD Slovenija, ki je bila zaradi posveta Malo pod njima, vendar še vedno z oceno štiri, sta organizaci-
načelnikov izredno okrnjena, tam pa sem vendarle bil. In ocene ... ja in splošna ocena. Oceni tri sta si prislužila težavnost in hra-
V taborovo redovalnico je ocene prispevalo 54 tabornic in ta- na, pri kateri je bilo odstopanje ocen tudi največje - za 1,3
bornikov, vseh skupaj je bilo na Bračičevih dnevih približno 100. ocene navzgor in navzdol.
Ocenjevali so, kot že na ROT-u, vreme, hrano, organizacijo, te- Nekateri ocenjevalci so bili zelo radodarni, saj je povpreč-
žavnost, pokrajino in podali še splošno oceno. V ospredju sta spet je ocen slabe tretjine ocenjevalcev nad štiri, povprečje slabih
dveh tretjin pa nad tri. Šest nesreč-
nežev, skoraj natančno desetina
ocenjevalcev, je s povprečjem pod tri
Ocenjevane kategorije skoraj ubilo čarobno vzdušje. Največ
najžlahtnejših ocen si je prislužila
Vreme Hrana Organizacija Težavnost Pokrajina Splošno pokrajina. Največ nezaželjenih
4,09 2,83 3,94 2,87 4,19 3,85 ocen, tistih ravnih, je dobila hrana.
Le zakaj?
Zaključene ocene
4 3 4 3 4 4 Matija
Obvezna literatura:
Ferligoj, A.: Osnove statistike na
Standardni odklon
prosojnicah
0,54 1,27 0,6 0,78 0,78 0,52
Tonejc, M.: Excel datoteka z ob-
širnimi analizami
Kjer pamet nekaj velja!
HERMES SoftLab
Litijska c. 51, 1000 Ljubljana
tel.: + 386 61 1865 200
fax: + 386 61 1865 270
http://www.hermes.si
14 TABOR
ALI JE MOGOČE
IZZIV LETOŠNJEGA POLETJA
OGENJ ZANETITI TUDI TAKOLE?
Quonab je iz suhe smrekovine izrezal dva kosa, eden je
(na fotografiji je samo dim in kljub reku “kjer je bil 3/4 palca debel in 18 palcev dolg, okrogel in na obeh kon-
dim, je tudi ogenj”, tega plamenčka ni hotelo biti). cih zašiljen, drugi pa 5/8 palca debel in ploščat. V to ploščato
Gotovo ste v tabor- deščico je napravil ‘lebiček, na koncu ‘lebička pa izvrtal
niškem ‘ivljenju, pol- majhno jamico. Iz ukrivljene trdne palice in iz srnine kite je
nem dogodivščin, ‘e napravil lok, poiskal košček grčave borovine in z no‘evo ko-
kdaj poizkusili zanetiti nico tudi v to izdolbel jamico. S tem je bila priprava za na-
ogenj s pomočjo trenja pravljanje ognja narejena; treba je bilo samo še pripraviti
lesa ob les? Pa vam je dračje in dobiti nadomestek za netilo. Pest drobnih smreko-
to tudi uspelo? Meni še vih ostru‘kov in smrekovega lubja je stisnil v dva palca debelo
ni, zato me ta izziv še kepo in tako dobil netilo. Zdaj je bilo vse pripravljeno. Tetivo
čaka. Moram pa priz- loka je enkrat ovil okoli dolge palice, konico vtaknil v jamico
nati, da sem to ‘e več- ploščate deske, grčavi kos borovine pa polo‘il na gornjo koni-
krat poizkušal - in to co, tako da je palica imela oporo. Nato je lok počasi in mirno
neuspešno. Ker pa smo sukal sem in tja, dokler ni vrteča se dolga palica ali sveder za-
taborniki trmaste na- čela iz jamice izmetavati v podlago kadečo se črno moko. In-
rave, to poizkušamo dijanec je zdaj lok hitreje sukal, da se je še bolj kadilo in se je
znova in znova. Ker je ‘lebiček napolnil z lesno moko. Zdaj je lok odlo‘il, s pahlja-
pred nami čas poletja, taborjenj, hajkov in bivakiranj, je njem kupčku lesne moke dovajal zrak, da je za‘arela, polo‘il
to odlična prilo‘nost, da se poizkusimo v tej veščini sta- nanjo smrekovo netilo in previdno pihal predenj, dokler niso
rih Indijancev. Dobra navodila so ključ do uspeha in zaplapolali plamenčki, in kmalu zatem je v vigvamu zagorel
taka sem našel med naslednjimi vrsticami. Podrobno si ogrevajoč ogenj.
jih preberite in sprejmite ta izziv (svoj uspeh pa doku- Od trenutka, ko je Indijanec nehal sukati lok, pa do
mentirajte na fotografijah ali videu). vzplapolanja plamenčkov ni potekla niti minuta.
…………in potrpe‘ljivo ali nepotrpe‘ljivo čakala, da Tako so Indijanci delali ogenj. Rolf je o tem velikokrat
se je izdivjalo neurje. Nazadnje so se potoki spremenili v kap- slišal in imel to na pol za pripovedko. Kako se napravi ogenj,
lje, tuljenje viharja v šumljanje; med oblaki, ki jih je razga- ni bil še nikoli videl. Po knjigah, ki jih je bral, je človek potre-
njal veter, so se zableščali otočki sinjega neba in narava je bila boval za to eno ali dve
spet mirna in prijazna. Toda joj, kako mokro je bilo vse! uri trdega dela, nemalo
Ogenj je seveda ugasnil in premočena je bila skoraj vsa zaloga spretnih prijemov in
drv. Quonab je iz majhnega zaboja vzel suhe smrekovine, poi- potem še nekaj sekund.
skal netilo in jeklo s kremenom, toda na ‘alost: netilo je bilo Tudi te veščine se je
mokro in neuporabno. kmalu naučil in v poz-
Takrat še ni bilo v‘igalic. Da so zanetili ogenj, so uporab- nejših letih je imel pri-
ljali kremen in jeklo s kremenom, toda pri tem je bilo najva‘- lo‘nost, da je kazal,
nejše netilo. Torej ne bosta mogla napraviti ognja; vsaj tako je kako se napravi ogenj,
mislil Rolf. Indijancem, ki tega
“Nanabošo je plesal,” je dejal Indijanec. “Ali si videl, niso več znali ter upo-
kako je z drevesoma delal ogenj? Tako je učil že naše dede, in rabljali samo še kremen in jeklo belega mo‘a.
mi delamo tako še danes, če nimamo lažjih pripomočkov be- Odlomek je iz knjige Rolf Gozdovnik, Ernesta Thompsona Setona.
lega moža.”
TABORNIŠKA REVIJA 15
