Revija Tabor 2020/3
Skupaj v poletje 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
Knjižica za vrednotenje
Za več metod, ki vsebujejo tudi druge načine vred
notenja (ne le pisanje in golo govorjenje), si poglej Ne pozabimo, da vrednotenja
povezavo: (bit.do/vrednotenje). Vabljen, vabljena si,
da si knjižico natisneš in jo uporabiš na vrednotenju lahko postanejo tudi najboljši,
skupaj s svojimi člani! najbolj intimen čas v dnevu,
ko si s svojimi člani vzamemo
Priporočila za bolj sočne odgovore
Pri vrednotenju velikokrat na koncu pridemo do
pol ure ali kar celo uro in se
nizanja plusov in minusov aktivnosti. Lahko pa sproščeno in iskreno pogo-
vodimo pogovor z bolj domiselnimi vprašanji,
ki privedejo do bolj bogatih in zanimivih od-
varjamo o svojih občutkih in
govorov. Nekaj primerov vprašanj imaš spodaj: čustvih, spoznanjih, dobrih
yy Česa si se danes naučil, naučila?
yy Kaj te je danes vrglo na rit?
stvareh in stvareh, ki rabijo še
yy Kaj si že vedel, vedela, pa si danes na novo malo "šraufanja", da bodo res
odkril, odkrila?
yy Kaj si se danes naučil, naučila o sebi?
dobre.
yy Lahko z enim stavkom povzameš najbolj
pomembno stvar?
yy Kaj je bil danes tvoj AHA moment? (ali OH, ZA KONEC
NE! moment ali O, JA! moment?) Kako postanemo dober moderator vrednotenja? Najprej
yy Je kaj, za kar bi si želel, želela boljše pojasnilo? moramo moderirati vrednotenje. Potem razmišljamo,
kaj je bilo dobro in kaj bi še lahko izboljšali. In potem
poskusimo spet. In tako ponavljamo.
Lahko se spominjamo vseh dobrih štosov pretekle-
ga dne in sanjamo, kako bi lahko stvari bile boljše
v prihodnje. Vsekakor se pa na takih stvareh gradi
skupinski duh in nepozabno taborniško vzdušje, ki
nas spremlja še dolgo časa po zadnjem skupinskem
objemu, s katerim zaključimo zadnje vrednotenje
na taborjenju.
Ne pozabimo! Pomemben korak pri vrednotenju je
tudi ta, da kasneje (zapisana) vrednotenja pregledamo.
Pomembno je, da člani občutijo spremembo in vse
skupaj dobi zaključen smisel.
PREBERI IN POGLEJ VEČ
Bitenc, Vesna et. al. Učbenik za coache popotnikov
in popotnic. Ljubljana: Zveza tabornikov Slovenije,
2018. Dostopno na spletnem naslovu: bit.do/ucbe-
nik-coachi-PP
De Bono, Edward. Naučite svojega otroka razmišljati.
Zgornja Kungota: Založba Rotis, 2014.
Mohr, Tara. Playing Big. London: Cornerstone, 2014.
Osório, Marianne in Shread, Charlie. School Circles.
Foto: Rod soških mejašev Dokumentarni film. Nizozemska, 2019.
26 Ujemi znanje številka 3
Prekajeno Zemljo
brez ledu, prosim!
Besedilo: Severin Nemec Herkess, ilustracije in grafi: Darja Čadež, fotografija: Pija Šarko
(prirejeno po posebni izdaji tednika Mladina - podnebne spremembe).
Segrevanje našega planeta ni več nekje daleč na obzorju in nas bo morda doletelo čez
nekaj desetletij. Podnebne spremembe, ki so se še ne dolgo nazaj marsikomu zdele
nekaj abstraktnega, s čimer se bodo, če sploh, ubadale naslednje generacije, so tukaj
med nami in vsako leto pokažejo svoj grši obraz. Posledice globalnega segrevanja, kot
so vročinski valovi, poplave, neurja, gozdni požari in suša, lahko ljudje že občutimo
na lastni koži. Podnebne spremembe pa ne ogrožajo le naših ekosistemov, temveč
poglabljajo tudi razlike med ljudmi in krhajo osnovne človekove pravice.
NEKAJ POSLEDIC GLOBALNEGA SEGREVANJA DOMA IN PO SVETU
Leta 2019 je prvi islandski ledenik
iji se segreva
tu ra zr ak a v Sloven je
Ok izgubil status ledenika. Znan-
Tem p e ra rečja. Poveču
re je o d sv et ovnega povp lov. Le tn e
stveniki napovedujejo, da enako
hit nskih va
štev ilo in trajanje vroči ak o m er n o
usoda čaka vse naše ledenike
se neen
av in e so če z leto vse bolj je tveg a-
v naslednjih 200 letih.
pad ni poveču Julij 201
kar po eni stra r po 9 je bil
razporejene, ine in poplave te mesec najbolj
za ek stre m ne padav Zm an jš uje od zače vroč
nje šo. tk a spre
g i p o ve ču je tveganje za su p ad av in.
nja vrem
enskih ra m lja-
dru ajan je snežn ih dobrim zmer pre
st ost in tr i 200 let d
se tudi pogo i.
V minulem stoletju se je gladina
morja dvignila za 17 centimetrov, Grenlandija letno izgubi
znanstveniki glede na najnovejše skoraj 300 milijonov ton
podatke napovedujejo, da se bo ledu; Antarktika pa 150
do konca stoletja zvišala za več milijonov ton na leto.
kot en meter.
vstraliji je
v za č etku leta v A
Danes za Gozdni p oža r površine,
rad v hektarjev
ljudi kot i vročine umre v uničil 10 ,7 m ilijo n o
i celotne
med vse eč
k o sk o raj polovic ,
skrajnim mi drug k ar je e n a ocenjujejo
skupaj.
i vremen
skimi po
imi
Zaradi suše spomladi 2018 so e A n g lij e, v požarih p o ža ri
javi površin arda živali;
a ena milij 0 000
v južnoafriški prestolnici Cape da je umrl ta 2019 te rj a li 9 0
so le
Town za las ušli dnevu nič, ko v Amazo n iji i leta 2018
v ; p o ža ri v Kalifornij
naj bi zaradi pomanjkanja vode hektarj e
arjev.
00 000 hekt
zaprli vodne ventile. pa skoraj 8
junij 2020 Za boljši jutri 27
