Revija Tabor 2018/2
Doživi umetnost 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila 
44 / KNJIGOŽER IN FILMOLJUB Besedilo: Martin Justin
Nevromant William Gibson
Nam znanstvena fantastika pripoveduje o prihodnosti ali sedanjosti? So dogodki, ki jih opisuje, res
tako neverjetni, neresnični?
Trditi – da je umetnost vedno nekaj desetletij pred Svet romana je popolnoma tehnologiziran, a ne zares
znanostjo, da je Jules Verne vizionarsko napovedal drugačen od našega: tehnologija, ki ga oblikuje, že
(če ne celo "izumil") helikopter ali podmornico, da je obstaja oziroma se zdi resnična.
znanstvena fantastika (ZF) zanimiva predvsem zaradi V tem svetu bralec spremlja junaka Casa, kiber-
napovedi – je naivno in pogosto daleč od resnice. prostorskega kavboja (starinski izraz za hekerja), ki ga
Raje, kot napoveduje prihodnost, ZF s pomočjo zna- iz obupa in sintetične omame povzdigne skrivnostni
nosti premišljuje o sedanjosti – ni tako pomembno, delodajalec z nalogo, naj vdre v sistem največje sve-
s kakšno ladjo junaki potujejo po vesolju, temveč zakaj tovne korporacije. Pomaga mu sodelavka Molly, ki
so sploh odšli; bolj od biološke zgradbe vesoljcev je ima vsadke nožev pod nohti in izboljšane reflekse.
zanimiv njihov odnos z junaki, njihova družbena in Wintermut pa je umetna inteligenca, ki obstaja le
civilizacijska drugačnost ali podobnost itn. Znanost v kiberprostoru, a tam deluje povsem resnično, človeš-
je v znanstveni fantastiki način, s katerim se pisatelj ko ... Liki so torej neposredno odvisni od tehnologije
skuša odmakniti od sedanjosti, a le zato, da bi jo bralcu in v tem smislu predstavljajo sodobnega človeka med
pokazal z drugačne perspektive, da bi nekaj povedal fizično stvarnostjo, spletom in vedno bližjo umetno
o sedanjosti, ne o prihodnosti, s katere le-to motri. inteligenco.
A kaj, ko sedanjost postane neke vrste prihodnost?
Prej izključno znanstvenofantastične teme potovanja
po vesolju, splet in umetna inteligenca vstopijo v vsa-
kodnevno življenje. Znanost in tehnologija postaneta
tako samoumevni v vsakdanjem življenju, da pisatelj
z njima ne more več presenetiti bralca. S temi sredstvi
postane znanstvena fantastika kul, natakne si sončna
očala z zrcalnimi stekli (mirrorshades), usnjeno
jakno, vzame veliko sintetičnih drog in se priklopi
na kiberprostor (kibernetski prostor). Z drugimi
besedami – postane cyberpunk.
Z vesoljskih ladij, drugih planetov in prihodno-
sti se ZF preseli nazaj na Zemljo, sem in zdaj. A ne
povsem. Na Zemlji, ki jo predstavi Gibsonov roman
Nevromant (1984), za mnoge temeljni cyberpunkovski
roman, že vladajo, ne več le multinacionalne, temveč
vseobsegajoče tehnološke korporacije, nacionalne
države ne obstajajo več, nebo pa je "barve televizijskega
programa, ki se je že iztekel," torej televizijskega snega.
Pravopisna drobtin'ca Včasih je treba besede deliti, kajne? V šoli so nam rekli: "Besede delimo
po zlogih." A to nikakor ni enostavno, vem. Je prvi zlog besede majhen
Ko je tabornik ma- ma ali maj? Glede na definicijo je lahko zlog oboje. Zakaj so me torej
jhen, hodi na tede- pri branju primerov na začetku zabolele oči? Ker besedo delimo tako,
nske sestanke v spr- da je vsak zlog posebej izgovorljiv na začetku besede. Poskusite zloge
emstvu starejših. jhen, nske in spr prebrati posebej, kot samostojne besede. Težko, vem.
Neizgovorljivo. Torej besede delimo: maj-hen, te-den-ske, sprem-stvu.
Zala Šmid
Zapisal: Maks Evgen Obelšer IZ TABORNIŠKE PESMARICE / razvedrilo 45
Je mimo leto
Čedahuči
C – Am – G F Am
C – Am – G Čas bolečino vzame stran,
G
C Am stopi jo v spomin na
Je mimo mesec, mimo leto, F G
G čas ljubezni in spomin.
jaz ostal sem isti fant,
C Am C – Am – G
ki tam na strehi pel je pesmi, C – Am – G
G F
da dobil bi tvojo dlan. Sem slišal, da si našla srečo.
Upam, da dober je s teboj,
F – C – G da znal prižigat' bo to svečo,
F – C – G ki jo nosiš ti s seboj.
F – Am – G
F – G Veš tudi jaz sem našel punco,
lepa je, kot si b'la ti
C Am in pravi, da ima me rada.
Na dnu kozarca iščem srečo, Jaz verjamem ji.
G
pa ne najdem je tam not'.
C Am F C
Mogoče čas je, da pozabim Čas bolečino vzame stran,
G G
in se vrnem sam na pot. stopi jo v spomin, ker
F C
C Am jaz ti nisem mogel dat'
Začetki niso vedno lahki, G
G vsega, kar želiš si.
čevlji kot iz svinca so,
C Am F Am
ker vmes pozabil sem, da sam si Čas bolečino vzame stran,
G G
tudi, ko je kdo s teboj. stopi jo v spomin na
F G
F C čas ljubezni in spomin.
Čas bolečino vzame stran, F G
G Na čas ljubezni in skomin.
stopi jo v spomin, ker
F C C – Am – G
jaz ti nisem mogel dat' C – Am – G
G
vsega, kar želiš si.
Foto: Pija Šarko

