Revija Tabor 2016/6
Najprej zdravje 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
30 / STROKOVNO
Naj ne utone v pozabo
Besedilo in fotografije: Andrej Lenič
Z vodom Gepardi iz Rodu Rožnik smo si ogledali razstavo Ana Frank - zgodba za sedanjost, ki je
aprila gostovala na Gimnaziji Vič. Vedoželjnost otrok nas je spodbudila, da smo tudi v taborniških
vrstah začeli razmišljati o tem, kako se z otroki lotiti teme holokavsta in drugih vojnih grozot.
Čeprav se taborniki ne oziramo nazaj, temveč
iščemo svoj zagon v boljši prihodnosti, je vseeno
nemogoče pozabiti na dogodke, ki so tako pomembno
vplivali na razvoj civiliziranega sveta. Pomen zmage
nad nacifašizmom, ki smo se je spomnili v preteklem
mesecu, je danes že močno zbledel. Grozote druge
svetovne vojne so se pridružile ostalim zgodovinskim
zapisom, naše generacije pa z odhajanjem zadnjih ži-
večih pričevalcev izgubljajo zavedanje o pomembnosti
poznavanja tega za Slovence tako odločilnega obdobja.
Zakaj se sploh še pogovarjati o
holokavstu?
Taborišče Auschwitz
Holokavst - nepričakovano uničenje (hebrejsko
Šo'ah) je tema, za katero mnogi menijo, da je že tako
prepogosto izpostavljena. Kljub temu pa se lahko
zgodi, da gremo mimo zgodovinskega obeležja, ob
čemer nas bodo otroci vprašali, čemu je namenjeno. Kaj vemo o holokavstu?
S pozabo ali celo zanikanjem holokavsta, kar se že V Sloveniji (Dravski banovini) je ob začetku
dogaja v nekaterih evropskih državah, odpiramo pot vojne leta 1941 živelo okoli 1500 Judov. Večina jih je
ponovnemu vzponu sovraštva in rasizma. Čeprav je bila odpeljana v taborišča, od koder se jih je vrnilo
večina prepričana, da se tovrstne strahote po drugi le okoli 200. Največji delež žrtev holokavsta, skupaj
svetovni vojni ne morejo ponoviti, so se vseeno dogodili preko 6 milijonov, je sicer izhajal iz Nemčije, Poljske,
gulagi, apartheid, Rdeči Kmeri, še v devetdesetih pa Madžarske, Sovjetske zveze ter sosednje Hrvaške, kjer
tudi Ruanda ter nam bližnja Vukovar in Srebrenica. je obstajalo grozovito uničevalno taborišče Jasenovac.
Da pa ne bi mislili, da so bili Judje edine žrtve
sistematičnega genocida, je treba spomniti, da so
bili v taborišča ali internacijo odpeljani tudi mnogi
drugi Slovenci, med njimi Romi, invalidi, napredni
akademiki, socialisti in komunisti. Mnogi so končali
v delovnih in koncentracijskih taboriščih po vsej
Evropi, nam najbližji sta bili na severnoitalijanskem
Gonarsu ter na otoku Rabu. Ne pozabimo tudi na
mnoge Slovence, predvsem s Štajerske, ki so bili
izgnani v Srbijo, saj je Hitler želel nemško, etnično
čisto Štajersko.
Žal so tudi na slovenskih tleh obstajala zbirna
taborišča, od koder so mnoge prepeljali v Mauthau-
sen, Dachau, Ravensbruck in Auschwitz. Od tam se
Taborišče Auschwitz večina ni vrnila.
STROKOVNO / aktualno 31
Kdaj in kako se pogovarjati o holo- svetovni center holokavsta Yad Vashem v Jeruzalemu,
kjer še danes zbirajo informacije in zgodbe o žrtvah.
kavstu in drugem vojnem nasilju?
Z otroki se o holokavstu in grozotah vojn zaradi Witold Pilecki
odprtosti naše organizacije lahko pričnemo pogo-
Zanimiva je zgodba o poljskem skavtu Witoldu
varjati že nekje pri 12 letih, saj, kot nam je povedala
Pileckem (roj. 1901), širitelju poljske nacionalne
dolgoletna učiteljica zgodovine Sonja Nagode, otroci
skavtske organizacije. Leta 1940 se je kot član poljskih
takrat namreč že poznajo dejavnike, ki privedejo do
partizanov z lažnim imenom pustil ujeti Gestapu in
sovraštva in rasizma. Še posebej zdaj, ko spremljamo
se infiltriral v Auschwitz, kjer je od znotraj organi-
vojno v Siriji ter begunsko problematiko, je mogoče
ziral borbene enote za upor. Preko skritih kanalov je
potegniti nekatere vzporednice in otroke usmeriti
o razmerah v taborišču obveščal odpornike in zahodne
k empatičnemu dojemanju. Za vodnike, ki se bodo
zaveznike. Po 945 dneh v taborišču je uspel pobegniti
spustili v tovrstno tematiko, je predvsem pomembno,
in je dalje prepričeval za napad in osvoboditev Au-
da ne pustijo nerazrešenih vprašanj otrok. Fotografije
schwitza. Do napada zaradi odločitve vodstva odpora
in posnetki jih lahko prestrašijo, zato je pomembno,
nikoli ni prišlo. Pilecki je kot medvojni partizan pos-
da se, če se vodnik zanje odloči, pred in po tem z otroki
tal sovražnik povojne oblasti, za kar so ga leta 1948
temeljito pogovori, pogovor pa naj vodijo kar sami.
obsodili in usmrtili.
Odličen način izobraževanja, ko se otroci že
spoznajo s tematiko, je skupen ogled igranih ali
dokumentarnih filmov. Seveda je gradivo potrebno
izbrati glede na starost otrok. Kdaj in kje se lotiti
teme, je odvisno od situacije. Najbolje je, da se to ne
dogaja v zaprtem prostoru, temveč kje zunaj, kjer
je otrokom mogoče predstaviti spomenik, razstavo
ali drugo obeležje. Pri nas so to denimo Klopca in
pozabljeni kovček na železniški postaji v Murski
Soboti, od koder so v Auschwitz deportirali domala
vse prekmurske Jude. Ohranjeno je tudi obeležje na
mestu podružnice taborišča Mauthausen na Ljube-
lju, ki je tudi primerna lokacija za izlet. V Celju je
ohranjena muzejska zbirka v zaporu Stari pisker, kjer
so zapirali, mučili in nato ustrelili mnoge nedolžne
jetnike, v Ljubljani pa denimo Gramozna jama, kjer
so streljali in zasipali talce.
Za mednarodne odprave tabornikov bo zanimiv
Priporočamo
ogled taborišča na otoku Rab, obisk taborišča v Oswi- - Roberto Benigni, film Življenje je lepo (MČ+)
encimu na Poljskem, za še bolj vedoželjne pa predvsem - Anne Frank, Dnevnik Ane Frank (GG+)
- John Boyne, roman Deček v črtasti pižami
in Mark Herman, istoimenski film (GG+)
- Markus Zusak, roman Kradljivka knjig in
Brian Percival, istoimenski film (GG+)
- Jože Vozny, dokumentarni film o taborišču
na Rabu Skozi trpljenje v svobodo (GG+)
- Thomas Keneally, roman Schindlerjev seznam
in Steven Spielberg, istoimenski film (PP+)
- Primo Levi, roman Ali je to človek (PP+)
- Boris Pahor, roman Nekropola (PP+)
- Witold Pilecki, knjiga The Auschwitz
Volunteer: Beyond Bravery (PP+)
Taborniki si ogledujejo razstavo o Ani Frank
