Revija Tabor 2016/5
Srečna dvajseta 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
22 / TABORNIŠKA SKRINJA
Gozdovniška zapuščina
Besedilo: Katarina Miklavec
Mnoge šege in navade so nam postale že tako vsakdanje in samoumevne, da se ne sprašujemo o
njihovemu izvoru in prvotnemu pomenu.
Totem. Vir: Skavti in gozdovniki na Slovenskem
Poznaš izvor večnega ognja? Pa barvnih rutic, nje z namenom popeljati mladino nazaj v naravo, jo
ki določajo starostne skupine? Kaj pa taborniške utrditi in naučiti živeti preprosto. Gibanje se nikoli
himne? Čas je, da se ozremo nazaj k koreninam naše ni povezalo v mednarodno zvezo, temveč je ostalo
organizacije in spoznamo izvor nekaterih praks, ki gibanje estetov, ljubiteljev in občudovalcev narave ter
so še danes prisotne v naših aktivnostih. Mogoče indijanskih tradicij, ki je v različnih okoljih delovalo
celo najdemo povezavo s kulturo severnoameriških pod različnimi vplivi in v raznih oblikah.
staroselcev.
Pri nas doma
Začetki Do leta 1923 je gozdovniška organizacija delovala
Prvo gozdovniško organizacijo je ustanovil Ernest kot veja slovenske skavtske organizacije. Zaradi večjih
Thompson Seton v Severni Ameriki. Ko je pri New razhajanj so se gozdovniki leta 1925 dokončno odcepili
Yorku kupil zapuščeno kmetijo, nanjo postavil kočo od skavtov in sprejeli načela Setonovega gozdovniškega
in posestvo obdal z ograjo, je s tem vaškim otrokom programa. Pod vodstvom Hinka Pajerja in Črtomira
odvzel njihova igrišča, kar so mu zamerili in mu zato Zorca so se preimenovali v Zvezo slovenskih tabor-
hodili nagajat in delat škodo. Seton je ukrepal tako, nikov, leta 1929 pa v Jugoslovansko gozdovniško ligo.
da je otroke, starejše od 12 let, povabil na tridnevno Gozdovniška organizacija se je rodila v Ljubljani,
taborjenje na svoje posestvo. Uspešno taborjenje je bil v tridesetih letih pa se je najmočneje razvila v Mari-
povod za nastanek prve gozdovniške enote Woodcraft boru. Ob začetku 2. svetovne vojne je bilo delovanje
Indians leta 1902. Gozdovništvo se je razvilo v giba- organizacije prekinjeno s strani okupatorja.
TABORNIŠKA SKRINJA / raziskovanje 23
Gozdovniške šege in navade Gozdovniški zakoni
Gozdovniki so se organizirali v rodove, ki so z ro- Bodi odločen!
mantičnimi imeni ponazarjali krajevne in naravne Varuj svoje telo!
značilnosti (npr. Rod vzhajajočega sonca Ljubljana, Bodi moder!
Rod črnega diamanta Trbovlje). Z rutkami rumene, Bodi skromen!
rdeče, zelene in modre barve so se ločili po starostnih Živi naravno!
skupinah. Globok in simboličen pomen je imel ogenj, Bodi prijazen!
ki je po evropski in indijanski tradiciji predstavljal Bodi poslušen!
simbol življenja. Ogenj so prižgali ob začetku tabora, Govori resnico!
varuhi ognja pa so skrbeli, da do konca tabora ogenj Bodi požrtvovalen!
ni ugasnil. Imeli so tudi svojo himno. Na napev ruske Bodi čist!
narodne pesmi Volga, Volga je leta 1924 Črtomir Zorec Bodi pošten!
napisal besedilo in himno slovenskih gozdovnikov Bodi radosten!
poimenoval Dviga plamen se iz ognja. Vodilo organi-
zacije je bilo geslo "S prirodo k novemu človeku". Ideali Gozdovništvu se je očitalo indijanstvo in indijansko
pa so bili strnjeni v gozdovniških zakonih, v katerih romantiko. Toda z elementi indijanske romantike
imajo zametke nekateri današnji taborniški zakoni. so želeli, da bi se civiliziran človek učil od narave in
Današnje zakone, smernice in vrednote je povojna od ljudi, ki se ji še niso odtujili. Podobno se še danes
novodobna taborniška organizacija (1951) pobrala tako taborniki vračamo k naravi, se o njej učimo in celo
iz gozdovniške kot iz skavtske organizacije. uporabljamo nekatere izvorno indijanske simbole.
Teh podobnosti je kar nekaj, kot bi bili neke vrste
moderni Indijanci ...
Rok bere in raziskuje:
• Skavti in gozdovniki na Slovenskem: taborniška gibanja
med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi
v 20. stoletju. Mira Grašič in Marjan Matjašič (1990).
• Gozdovnik Pešendaš: spomini na mladost, na leta našega
zorenja 1935-1941. Rudi Hönn (1986).
• Poglavje Taborništvo iz skripte Vodnik taborniške skupine
-strokovni sodelavec v športu 1: Tomaž Sinigajda (2012).
Foto: Matic Pandel
