Revija Tabor 2016/3
Voda, vir življenja 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
44 / KNJIGOŽER IN FILMOLJUB
Italijanske pravljice*
Besedilo in fotografija: Martin Justin
Nekoč je živel zelo bogat princ. Želel si je postaviti palačo prav nasproti kraljeve palače, toda
veliko lepšo od njegove. Ko je bila palača sezidana, je nanjo obesil tale napis: DENAR NAREDI
VSE.
do princese. Njun načrt uspe, kralj pohvali prinčevo
bistrost in mu da hčer za ženo. Vsi živijo srečno do
konca svojih dni ...
Toda pravljica ne poudarja pomena denarja, ta je
bil za končni razplet morda res pomemben, bistven
pa je bil starkin nasvet, šele znanje je dalo material-
nemu korist in funkcijo. Pa tudi misel, da je znanje
koristno samo zato, ker lahko z njim služimo, je preveč
banalna, le ena od kapitalističnih floskul, navideznih
aforizmov, ki jih lahko slišimo od kogarkoli in se že
zaradi te vsakdanjosti z njimi pač sprijaznimo. Bolj
bistvena se mi zdi podoba ali poosebitev znanja,
dojilja, opisana kot "šepava, stara trapa", torej znanje
kot nekaj neprivlačnega, celo odvratnega. Nekaj ne
prav koristnega, razen za kakšen nasvet kdaj pa kdaj,
pa še to samo v mejah skrajne previdnosti. A vendar
je dojilja vir energije za življenje, ki pa se ga pogosto
zaradi njegove navidezne samoumevnosti ne zavedamo.
Misel je dobro artikuliral italijanski filozof Nuccia
Ordine: "Dejansko se ne zavedamo, da literatura in
humanistično znanje, kultura in izobrazba sestavljajo
Na prvi pogled, sploh dandanes, ko smo jih nava- idealno plodovno tekočino, v kateri se lahko silovito
jeni samo še kritizirati, bi lahko italijansko ljudsko razvijejo ideje o demokraciji, svobodi, pravičnosti,
pravljico Denar naredi vse hitro označili kot preprost laičnosti, enakosti, pravici do kritike, strpnosti, so-
odraz hrepenenja revnih po bogastvu ali celo, v bolj lidarnosti in splošnem dobrem."
sodobnem kontekstu, kot odmev kapitalističnega Italo Calvino, postmodernistični pisatelj, esejist,
čaščenja materialnega in želje po hitrem uspehu. In literarni teoretik, predvsem pa avtor mnogih lucidnih
druga misel celo ni tako napačna - bogatega princa del, te in ostalih pravljic italijanske folklore zagotovo
rahlo zanese, kralj je zaradi tega jezen in se ga želi ni prevedel, ker bi se s tako slabšalno predstavo zna-
znebiti, zato mu zastavi simbolično nemogočo nalogo, nja strinjal ali da bi jo celo podprl. Že (prostovoljno)
princ mora v treh dneh spregovoriti s kraljevo hčerko, raziskovanje, zbiranje, branje, študiranje je namreč
zaprto v stolpu, drugače izgubi glavo. Princu se zdi rezultat radovednosti, iskrenega hotenja po znanju,
naloga nemogoča, v svoji palači joka in stoka, ko do vsak posameznik, vsak bralec, pa je odgovoren za svojo
njega stopi stara dojilja, ki mu pove, kako lahko pride interpretacijo, svojo misel. Svoje znanje.
*Opomba: Polni naslov dela je Italijanske pravljice, kot jih je iz italijanske folklore zadnjih sto let
izbral in zapisal v knjižnem jeziku Italo Calvino.
Priporočamo: Vsem, ki še vedno verjamejo v branje pravljic za lahko noč!
IZ TABORNIŠKE PESMARICE / razvedrilo 45
Nisem še vrgel
Nula Kelvina
Foto: Pija Šarko
Zapisal: Gape
f# f# f# f#
f# e f# e
In čeprav mi govoriš, da med nama ni kemije, In čeprav ne toleriraš moj'ga zguncanega avta,
A7 D7 C#7 A7 D7 C#7
da oči imam premajhne in podplate prevelike, štorastih plesnih figur in prezapletenih šal
f# A7 f# A7
in četudi jasno je, da te moti moje čtivo, in da ti hudo preseda, ker ponoči glasno spim,
H7 E7 E H7 E7 E
in ko s frendi grem na pivo, da ga serjemo vso noč. da bolj slabo te poslušam in da imam premal' kocin.
REFREN: REFREN
F# C#7 F# H
Nisem še vrgel puške v koruzo, f# e
H7 F# G#7 E In čeprav te moti, ker ne piše DeGe mi na pasu,
havbice v pšenico in ročne bombe v rž. A7 D7 C#7
F# F#7 H7 ker še nisem bil v Asu in ker ne živim v Murglah,
In zato namesto, da od mene se obračaš, f# A7
Asus2 C7 in da ti ne berem misli, da ne gledam fensi filmov,
me lepo poglej in poljubi brž! H7 E7 E
da raztresen sem in da ne zapomnim si imen.
REFREN 2x
