Revija Tabor 2016/3
Voda, vir življenja 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
20 / VARNO V NARAVO
Kako organizirati prvo
pomoč na taborjenju?
Besedilo: Jure Ausec - Bajs, fotografija: Žan Kuralt
Morda se vam zdi nekoliko zgodaj, pa vendar je obravnava te teme zelo na mestu. Morda je celo
nekoliko pozno, saj bi morali že ob dogovoru za najem pregledati tudi varnostne vidike prostora.
da ima bolnik mirno
okolje za počivanje. Po
drugi strani pa mora
biti šotor dovolj blizu,
da je pomoč vedno na
voljo. Šotor postavimo
v senco, zato lahko tam
shranjujemo tudi zdravila
in podobne pripomočke,
kot je npr. tekočina za
kontaktne leče ipd. V šo-
toru naj bodo tudi nosila,
saj lahko poškodovanec
na njih leži, omogočajo
pa tudi hiter in enostaven
O nekaterih vidikih varnosti na taborjenju smo transport poškodovanih.
pisali že v marčevski številki Tabora lansko leto, Nosila morajo biti obvezen del opreme tam, kjer se
tokrat pa dodajamo nove. Na tem mestu bi še enkrat s tovornjakom ne da zapeljati neposredno v tabor.
namignil, da je še čas, da poiščete reševalca iz vode V šotoru mora biti poleg glavne opreme še mobilni
za vaše taborjenje! komplet prve pomoči, ki ga lahko vzamete s seboj na
Na taborjenju nevarnost za poškodbe in obolenja aktivnosti izven tabornega prostora.
med drugim predstavlja program: uporaba zračne Pomembno je, da vodimo evidenco poškodb in
puške, loka, ogenj, orodje, slabši higienski pogoji. Zato bolezni. Podatke o članu predamo staršem, saj se lahko
je res nujno, da ima vsak tabor usposobljenega člana, nekatere bolezni razvijejo šele čez čas. Tak je klopni
recimo zdravstvenega delavca, bolničarja, specialista, meningitis, zato je priporočljivo, da imamo s seboj
ki bo zadolžen za prvo pomoč. Če je le mogoče, naj liste z natisnjeno silhueto človeka, kjer za vsakega
bo ta oseba zadolžena izključno za to nalogo in naj ne taborečega označimo mesto odstranitve klopa, da
bo aktiven član vodstva (vodnik, ekonom). V taboru so lahko doma pozorni na morebitne spremembe na
mora biti vedno na voljo vozilo - vozi naj ga ekonom koži. Ponekod označijo ta mesta kar z vodoodpornim
ali starešina, da lahko bolničar spremlja poškodovanca. flomastrom na udeležencih. Pomembno je še to, da
Prvi pomoči namenimo poseben šotor. Če imamo ima bolničar na voljo podatke o zdravstvenih težavah
možnost, naj bo to deseterec (več prostora, stojna viši- in omejitvah vseh taborečih in da spremlja dogajanje
na), sicer pa bo zadoščala tudi Savica. Šotor postavimo v taboru - hud astmatik pri štafetah ne sme teči, kuhar
stran od ostalih, da preprečimo širjenje nalezljivih ne sme uporabljati sestavin, na katere so taboreči
okužb (npr. prebavne motnje, otroške bolezni) in alergični, in podobno.
ASTRONOMIJA / raziskovanje 21
Besedilo in fotografija: Primož Kolman
Kako daleč so zvezde?
Zvezde na nebu so praktično nepremične. Čeprav ki se skupaj z nami nahajajo v enem od krakov naše
se gibljejo okrog galaktičnega središča, pa v celem galaksije - Rimske ceste. Rimska cesta meri v premeru
našem življenju ne bomo opazili, da se je katera od okoli sto tisoč svetlobnih let, mi pa smo od njenega
nam sosednjih zvezd kaj premaknila. Pravzaprav bi središča oddaljeni okoli 26 tisoč svetlobnih let. Središče
to lahko ugotovili le z zelo natančnimi meritvami. naše galaksije skupaj s Soncem obkrožimo v približno
Zvezde so v ozvezdja povezali že stari Babilonci in 220 milijonih letih.
ozvezdja so praktično še danes videti tako, kot pred Zdaj smo prišli do odgovora, zakaj se zvezde v pet
tisoče leti. Razlog, zakaj se zvezde v tako dolgi dobi tisoč letih znane človeške zgodovine na nebu niso
praktično niso premaknile, tiči v njihovi oddaljenosti. praktično nič premaknile. Ker pet tisoč let enostavno
Še pred nekaj stoletji so bile zvezde velika uganka, ne pomeni praktično nič v primerjavi s časi in razda-
saj so si ljudje vesolje predstavljali kot velik nebesni ljami, s katerimi operira vesolje!
obod, po katerem so posute nepremične zvezde.
Šele z odkritjem teleskopa pred dobrimi 400 leti,
natančnejšimi meritvami in primerjavami sprememb
položajev zvezd je postalo jasno, da so zvezde bolj ali
manj podobne našemu Soncu, le da so tako zelo zelo
daleč. Nam najbližja zvezda, če izvzamemo Sonce, je
Proksima Kentavra. Toda pozor, če bi lahko do nje
potovali z najbolj hitrim vlakom, kar jih imamo na
Zemlji, ki zmore hitrost nekaj čez 500 km/h, bi do
nje potrebovali kar 9 milijonov let!
Ker so se astronomi soočili s tako velikimi razdalja-
mi, ki vladajo v medzvezdnem prostoru, so si morali
izmisliti nove enote za merjenje razdalij. Svetloba
porabi eno sekundo, da premosti razdaljo 300 tisoč
kilometrov. To razdaljo so astronomi poimenovali ena
svetlobna sekunda. Tako znaša ena svetlobna minuta
60-krat 300.000 km. Ena svetlobna ura pa še 60-krat
več in en svetlobni dan še 24-krat več. Če vse skupaj
pomnožimo še s 365, dobimo eno svetlobno leto, kar
skupaj znaša 9.460.730.472.580,8 kilometra ali 9,46
petametra. Proksima Kentavra pa je od nas oddaljena
4,22 svetlobnega leta. Se pravi še 4,22-krat več.
Poglejmo drugače. Nam najbližje “domače” nebe-
sno telo je Luna, ki je v povprečju od nas oddaljena
približno 384.000 km, kar je malo več od svetlobne
sekunde. Sonce je 8 svetlobnih minut daleč, najbolj
oddaljen planet v Osončju, Neptun, pa je približno
4 svetlobne ure daleč. Oddaljenosti zvezd ne moremo
meriti v svetlobnih urah, saj so le-te predaleč. Zato
razdaljo do zvezd merimo v svetlobnih leth. Eno sve-
tlobno leto znaša torej (24 x 365 =) 8.760 svetlobnih
ur. Večina zvezd, ki jih vidimo s prostim očesom, je
od nekaj deset do nekaj sto svetlobnih let stran. A vse Rimska cesta, kot jo lahko vidimo iz naših krajev v jasnih poletnih
te zvezde lahko obravnavamo le kot lokalne zvezde, nočeh daleč stran od mestnih luči.
