Revija Tabor 2013/6
Ponovno pred izzivom 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
20 / GREMO V NARAVO
Vrvice iz naravnih materialov Besedilo in fotografije: Tomaž Sterniša
V prejšnji številki Revije Tabor smo govorili o izdelavi vrvice iz lubja. Seveda pa lahko
izdelamo vrvice tudi iz drugih materialov, ki jih najdemo v naravi.
Najprej popravek! V prispevku v prejšnji številki
revije Tabor sem napisal, da kostanjevo lubje ni
primerno za izdelavo vrvice. To ne drži. Ko je drevo,
kjer sem odrezal vejo, pognalo liste, sem ugotovil,
da je bila jerebika in ne kostanj (moja površnost pri
prepoznavanju mladih vej po lubju). Kostanjevo lubje
se je kasneje izkazalo kot eno boljših za izdelavo vrvice.
Kot dober nadomestek za vrvico lahko uporabimo
tudi drevesne korenine. Njihova dobra lastnost je,
da jih lahko uporabljamo v vseh letnih časih (razen
pozimi, seveda, ko so tla zamrznjena ali pod sne-
gom). Najboljše so smrekove, ki se razpredajo tik Če se pravilno lotimo cepljenja korenine po dolžini
pod površino tal (Slika 1a) in jih je razmeroma eno- (Slika 2d), lahko brez trganja razcepimo tudi precej
stavno potegniti iz tal. Z malo sreče lahko dobimo dolgo korenino. Delamo počasi in previdno, paziti je
precej dolge korenine (Slika 1b). Na Sliki 1c vidimo treba le, da sta oba dela razcepljene korenine ves čas
korenino z odstranjeno povrhnjico. Takšna korenina približno enako debela. To dosežemo tako, da tisti
je že primerna za vezanje, rezultat pa bo še boljši, če del, ki je nekoliko debelejši, bolj upognemo (puščica
pred vezanjem korenino razcepimo po dolžini (Slika na Sliki 2d). Na sliki se mogoče slabo vidi, ko pa boste
1d). Tako postane korenina bilj gibka, vezanje je lažje poskusili sami, boste takoj vedeli, zakaj gre. Če sproti
in vezava bolj drži. ne uravnavamo debeline, se zelo hitro zgodi, da se
tanjši del odtrga.
Povrhnjico s korenine odstranimo s palico, ki jo
na vrhu razcepimo z nožem. Pri tem pazimo, da nož Kot vidimo na Sliki 3a, s pravilno pripravljeno
ne zdrsne. Če nož primemo, kot kaže Slika 2a, z roko smrekovo korenino brez težav zavežemo ribiški
na hrbtu rezila, povečamo nadzor nad rezilom, nož vozel. Na Sliki 3b je ribiški vozel zategnjen in dobro
pa ne more zdrsniti. Rezilo se ustavi, ko vrh palice drži. Seveda obstajajo posebni vozli in vezave, ki so
zadene v roko (Slika 2b). Razcep povečamo toliko, predvsem namenjeni za vezanje šib pri pletarstvu,
da vanj na tesno vpnemo korenino in z drgnjenjem uporabimo pa jih lahko tudi za vezanje s korenino,
v smeri puščice na Sliki 2c odstranimo povrhnjico. srobotom in podobnim. Najdete jih na spletu, tukaj
Z malo vaje bo to hitro opravljeno. imamo premalo prostora za podrobne opise.
GREMO V NARAVO / raziskovanje 21
skorjo (puščica na Sliki 4b). Poganjek po celi dolžini
zvijamo in upogibamo in večina suhe skorje odpade
sama. Podobno kot pri pri ločevanju vlaknastega dela
od suhe skorje pri drevesnem lubju (v prejšnji številki
revije Tabor) od stebla poganjka ločimo vlaknasti
del, iz katerega bomo spletli vrvico. Vlaknasti trak
upognemo preko kazalca in ga z ostalimi prsti vlečemo
navzdol (Slika 4c). Z malo vaje je to zelo enostavno
opravilo. Nekoliko več pozornosti moramo posvetiti
le odebeljenim mestom, kjer izraščajo stranski po-
ganjki. Čeprav na začetku izgleda skoraj nemogoče,
hitro ugotovimo, da se tudi na teh mestih vlaknasti
Na enak način kot smrekove korenine lahko trak lepo loči od stebla, če le delamo počasi, previdno
za vezavo uporabimo tudi poganjek srobota, ki ga in z ravno pravo močjo (Slika 4d).
olupimo tako, da ostane samo steblo (modra puščica
na Sliki 4c). Če se spomnite, smo olupljeno steblo Ker so poganjki srobota zelo dolgi, lahko na
srobota že uporabili pri izdelavi preproste košare v ta način dobimo dolge vlaknaste trakove, ki jih je
lanski junijski številki revije Tabor. zelo lahko zviti v vrvico. Na Sliki 5a je prikazana
nedokončana vrvica. Vlaknasti trak, ki ga vidimo
Za izdelavo vrvice iz srobota pa lahko uporabimo na sliki, pa mi je uspelo dobiti v enem kosu iz precej
tudi vlaknasti del med steblom in suho skorjo (rumena dolgega poganjka. Postopek zvijanja vrvice je enak
puščica na Sliki 4c). Na Sliki 4a vidimo primeren po- kot pri lubju (prejšnja številka Tabora). Na Sliki 5b je
ganjek s suho skorjo, iz njega pa poganjajo stranski, vrvica iz srobota dokončana.
zeleni poganjki. Osnovni poganjek uporabimo, zelene
poganjke pa odtrgamo in zavržemo, saj so za izdelavo Ko govorimo o izdelavi vrvic, moramo omeniti
vrvice neuporabni. Najprej moramo odstraniti vso suho še koprive, iz katerih lahko izdelamo zelo kvalitetne
vrvice. Koprive so uporabne za izdelavo vrvic šele, ko
stebla dovolj otrdijo, to je nekje od sredine poletja
naprej, poskusite na taborjenju. Postopek je podoben
kot pri lubju in srobotu. Najprej odstranimo liste in
zdrgnemo pekoče dlačice s stebla (rokavice). Votlo
steblo koprive po celi dolžini sploščimo. To lahko
naredimo s prsti, precej lažje pa gre z ročajem noža
(s palico, steklenico ali nečem podobnim brez ostrih
robov) na trdi podlagi. Tako pripravljeno steblo razce-
pimo po dolžini in ga razpremo (Slika 6 na sredini).
Notranji vlaknasti del (puščici na Sliki 6) ločimo od
zunanje povrhnjice na enak način kot pri srobotu
(Slika 4c). Ti vlaknasti trakovi so pri koprivi precej
vlažni. Zato je bolje, če jih najprej malo posušimo
(čez noč na zraku), preden iz njih spletemo vrvico.
