Revija Tabor 2011/5-6
ZTS te potrebuje 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
10 maj-junij
Svet živali Oslovski pingvin
(Pygoscelis papua)
Življenjski prostor oslovskega
pingvina so subantarktični otoki
v južnem Atlantskem in Indijskem (predvsem s planktonom) in
oceanu, vali na obrobju Antark kisikom (v mrzli vodi je raztopljen
tike in le del leta preživi v morju. ega več kisika kot v topli).
Kot vsi pingvini je tudi ta odličen
Razmnoževanje
plavalec in se je odlično prilago
dil življenju v vodi. Prepoznaven Čas parjenja pingvinov je v
je po beli lisi nad očmi. septembru in traja vse do okto
bra, ko se prične taljenje snega
Način življenja in ledu. Samec se ponavadi pari
Oslovski pingvin je izreden z isto samico kot leto prej. Samec
plavalec; rep in nogi uporablja oslovskega pingvina gre na kop
pri plavanju za krmiljenje. Med no, kjer si poišče in zaznamuje
hitrim plavanjem se nenehno dvi svoj revir. Nekoliko pozneje pride
ga na površje, da lahko zajame samica in par začne graditi gne
zrak, ne da bi zmanjšal hitrost. zdo.
Pod vodo lahko ostane od pol Samica izleže dve sivo-beli
minute do dveh minut. Potaplja jajci, ki ju valita oba pingvina.
se v globino med 20 in 70 me Pri valjenju se samica in samec
trov. Zaradi dobre prilagoditve menjata. Po približno 36 dneh se
na življenje v morju se na kop izvalijo mladiči in preživijo prve
dni pod toplim okriljem staršev. in jih pustijo, da sami najdejo pot
nem ne znajde tako dobro in je
Tudi hranjenje mladičev in od do gnezda.
počasnejši. V primerjavi z dru
ganjanje plenilcev je vloga obeh Oslovski pingvin gnezdi in
gimi pingvini je oslovski pingvin
staršev. Mladi pingvini hitro ras vali v kolonijah, kjer si izbori svoj
manj družaben in naredi majhne
tejo in že kmalu stojijo na svojih prostor in ga strastno brani ter
valilne kolonije le nekaj metrov
nogah. Mladiči zapustijo gne varuje jajca, ki bi jih sicer odnesli
od morja.
zdo po treh ali štirih tednih in plenilci in par bi ostal brez po
Ko mladi pingvini zapustijo
se tako pridružijo skupinam, t.i. tomcev.
gnezdo, se začnejo odrasli ping
vini goliti in zamenjajo svojo “otroškem vrtcu”. V času hranjen
umazano rjavkasto perje za lepše ja vodijo starši mladiče k morju
črno-belo perje. Po tem zapustijo
Ali ste vedeli, da ...
valilne prostore in kolonije. ... obstajajo tri podvrste oslovskega pingvi
Osnovni podatki na, ki se ločijo po velikosti kljuna, po perutih
Hrana in prehran- • Dolžina: 50-60 cm in stopalih?
jevanje • Teža: 4-8 kg ... samec oslovskega pingvina izvaja
• Spolna zrelost: 3-4 leta starosti zapleten dvorni ples, da bi privabil samice
Oslovski pingvin se pretežno
• Število legel v letu: 2 (sivo-beli) brez partnerjev in pregnal druge samce?
hrani s planktonom, včasih tudi z
• Čas valjenja: pozno spomladi, Iztegne svoj kljun v zrak, tolče s perutma
razpoložljivimi rakci in manjšimi
približno 36 dni in pri tem spušča glasove, ki so podobni
ribami. Kljub neprijazni klimi An
• Obnašanje: precej plah, vali v majh zvokom trobente.
tarktike je morje bogato s hrano
nih kolonijah ... oslovski pingvin, tako kot večina ptičev,
Tadeja Rome • Hrana: plankton, manjše ribe, rakci, mladiče hrani z izbljuvano hrano?
Domen Šverko glavonožci ... oslovski pingvin zaradi onesnaženosti
• Življenska doba: do 18 let morja spada med ogrožene vrste?
DOGODIVŠČINA 11
Sive celice
Kviz - Taborniška
(ne)znanja
1. Kako debelo vrv potrebujemo za okvir pri
viseči mreži?
Sudoku
a. 12 mm.
b. 13 mm.
c. 16 mm.
2. Da je mreža spletena enakomerno, mora
mo uporabiti ...
a. merilni valj.
b. merilno posodo. Premetanka »Biologija«
c. merilno deščico. Vstavi besede: citosol, genom, karioplazma, gameta, mutagene snovi
3. S katerim vozlom zaključimo visečo mrežo? (MUTAGENES), lipidi, prokariontska celica (PROKARIONT), glikogen.
a. Z vrznim.
b. S prusikovim.
c. S kavbojskim.
4. Na spodnje vrvice polagamo svežnje
slame, praproti, suhe trave ali posušene
močvirske rastline. To velja za ...
a. pograd.
b. visečo mrežo.
c. taborne statve.
5. Za pograd ...
a. potrebujemo močnejše nosilno
ogrodje.
b. potrebujemo šibko nosilno ogrodje.
c. ogrodja sploh ne potrebujemo.
2 - a, 3 - b, 4 - b, 5 - a. Povežite vprašanja na levi strani s pravilnimi
Rešitve kviza iz prejšnje številke so: 1 - b, odgovori na drugi strani.
1. Snovi, ki povzročajo mutacije. A. citosol
2. Rastlinska celica ima zrnca škroba, živalska pa zrnca ... B. genom
3. Biogene organske molekule, topne v organskih topilih, so ... C. karioplazma
4. Delijo se s cepitvijo. Č. gamete
5. Tekočina med organeli v citoplazmi. D. mutagene snovi
6. Vsebina jedra. E. lipidi
7. Pri mejozi nastajajo spolne celice, ki jim pravimo ... F. prokariontske celice
8. Vsi geni v organizmu. G. glikogen
karioplazma, 7 - gamete, 8 - genom.
Rešitve premetanke: 1 - mutagene snovi, 2 - glikogen, 3 - lipidi, 4 - prokariontske celice, 5 - citosol, 6 - Luka Rems
