Revija Tabor 2007/10
Odnosi z javnostmi 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
6 oktober
Zgodba neke ptice selivke dr. Al Vrezec
Aleša
Okoli polovice vseh ptic je selivk, ostale
pa so stalnice, ki bolj ali manj celo leto
preživijo na istem območju.
Kaj pa se med tem dogaja pri nas? Rjavi sra-
koper in druge ptice selivke so odletele, travnik
se je spraznil in na preostale travne bilke pričen-
jajo naletavati prve snežinke. Toda na veji, s ka-
tere je poleti rjavi srakoper oprezal za žuželka-
mi, zopet čepi srakoper, le da je nekoliko večji
in svetlejši. Je mar zamudnik, ki ga je zima pre-
hitela? Pravzaprav ne. Gre za ptico severnih kra-
jev, velikega srakoperja, ki je tudi selivka, ven-
Topel dan v ranem poletju. Ptice selivke, ki dar ga pozimi vodi pot s severa k nam, tako kot
so k nam priletele v aprilu in maju, imajo v svojih rjavega srakoperja v tropsko Afriko. Na daljnem
gnezdih že prve mladiče. Starši zanje neumorno severu, kjer veliki srakoper poleti gnezdi, je po-
skrbijo, da bi bili kasneje, ko čez deželo zapiha- zimi snežna odeja tako debela, da bi ptica le s
jo prve jesenske sape, pripravljeni na več tisoč težavo prišla do miši, njenega najljubšega ple-
kilometrov dolgo pot. Ta jih čaka na jesenski se- na. Pri nas je ta odeja precej tanjša in zato kot
litvi tja do tropske Afrike. Med njimi je ena takih nalašč za velikega srakoperja, da tu prebije
ptic rjavi srakoper, ki na s soncem obsijanih trav- zimo.
nikih čepi na kaki veji grma ali količku in opreza
za žuželkami. Te so namreč glavna hrana za
njegov naraščaj.
Pozno poletje se prične prevešati v jesen. Za
rjavega srakoperja je to znak, da bo treba oditi.
Jeseni namreč sledi zima in takrat v naših krajih
ni mogoče najti dovolj žuželk, s katerimi bi se
rjavi srakoper dovolj nasitil. Edina rešitev je, da
odleti na jug, tja v tropsko Afriko, kjer je tovrst-
nega živeža celo leto dovolj. Pot je dolga in ne-
varna, gre prek morskih valov Sredozemlja in
peščenih sipin Sahare, vendar se konča v raju
izobilja, tropski Afriki.
Najdaljšo pot med pticami selivkami
naredi polarna čigra, ki se vsako leto
seli s severnega na južni pol in pri tem
preleti kar 25.000 kilometrov.
IGRA 7
Največ naših ptic selivk prezimuje v
tropski Afriki, nekatere se odpravijo
prav na jug Afrike, spet tretje pa
pozimi odletijo v južno Azijo.
Vrnimo se zopet k našemu
rjavemu srakoperja, ki pozimi
uživa v soju toplega tropskega
sonca in v eksotični pokrajini
stika za žuželkami. Le zakaj bi
na pomlad bežal iz tega raja
nazaj na naše travnike? Zakaj
ne gnezdi kar v Afriki, pravza-
prav sredi izobilja? Ta tropski
raj namreč poseljujejo še druge
tropske ptice, med njimi tudi
različni drugi srakoperji, ki so v
tropih stalnice. To pomeni, da
tu tako gnezdijo kot prezimuje-
jo. Če si v tem ptičjem vrvežu
pozimi naš rjavi srakoper najde
dovolj hrane zase, bi je poleti
Med selitvijo se ptice orientirajo po gotovo le s težavo nabral do-
zvezdah in soncu, oblikovanosti volj tudi za svoje mladiče. Tek-
pokrajine, prek katere letijo, ali pa mecev je namreč v tropih pre-
glede na zemeljsko magnetno polje. več, zato je zanj precej bolje,
da preprosto odide tja, kjer je
poleti hrane v izobilju, tekme-
cev pa malo. Tako se rjavi sra-
koper vsako pomlad vrne v
naše kraje, si tu poišče družico
in vsako leto znova poskrbi za
naraščaj, ne da bi mu kateri od
tropskih tekmecev kalil družin-
ski mir.
Slabo vreme in močni vetrovi
lahko ptice med selitvijo zanese-
jo s poti in zgodi se, da neurja
prinesejo nekatere ameriške
ptice celo do Evrope.
