Revija Tabor 2005/12
Čas sprememb 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
16
AKTUALNO
80 let strica Godca
V več kot polstoletni zgodovini Roda snežniških ruševcev iz Ilirske Bistrice bi težko našli
člana, ki je tako izrazito zaznamoval taborništvo na bistriškem kot je naš slavljenec Franc
Godec, ki je oktobra praznoval 80-letni jubilej.
občine in obstalo v Leta 1981 so pod starešinstvom Franca
Kuteževem, nekaj Godca izvedli 8. zlet ZTS, ki je dolgo ve-
časa pa sta četi delo- ljal za enega najbolje organiziranih v
vali tudi v Knežaku in zgodovini slovenske taborniške organi-
Podgradu. Bistriški zacije. Godca srečamo tudi med pobud-
taborniki so iz leta v niki za ustanovitev Južno-primor-
leto prejemali tedanje ske.notranjske področne zveze, nekaj
najvišje priznanje mandatov pa je bil tudi član nadzorne-
ZTS, Partizanski ga odbora in drugih delovnih teles ZTS.
odred in tudi Kip ile- Ta priložnostni zapis je lahko le
galca ter vsa najvišja skica za taborniški portret strica Godca,
jugoslovanska tabor- ki je bil v svojem času nekakšen sino-
niška priznanja. Naj- nim za taborništvo v Ilirski Bistrici,
višja taborniška priz- zato mu 'ruševci' kličemo, še na mno-
nanja je v tem času ga zdrava in taborniško aktivna leta.
prejel tudi Franc Go- Tomo Šajn
dec.
Foto: arhiv RSR Ilirska Bistrica
V času
Stric Godec, kot so ga običajno njegovega vodenja so taborni-
imenovali mlajši taborniki, je prišel iz ki pridobili staro stavbo v sre-
rodne Dolenjske v Ilirsko Bistrico po dišču mesta, jo s prostovoljnim
drugi svetovni. Tu si je ustvaril (tabor- delom uredili in ob pomoči
niško) družino, saj je bila žena Vida občine pridobili lep in funk-
dolga leta taborniška kuharica, vsi trije cionalen dom. Na Godčevo po-
otroci pa so se vključili v taborniške vr- budo so prevzeli v upravljanje
ste. Frane je prišel med tabornike v nekdanjo planinsko kočo v
začetku šestdesetih let, ko je bil tedanji Črnem dolu in jo z obnovitve-
odred v kadrovski krizi. Prišel je na nimi in vzdrževalnimi deli
kratko, ostal pa je do danes, kot član uredili v priljubljeno tabor-
kluba grč 'Stari mački' RSR. niško središče pod Snežnikom.
Skoraj 20 let je bil starešina roda, V tem obdobju so se začeli
do 1983, ko je predal štafeto mlajšim. bistriški taborniki odpirati v
To so bila leta največjega vzpona slovenski in tudi jugoslovanski
snežniških ruševcev, saj je ob višku štel prostor z udeležbo na repub-
odred kar 450 članov. Taborništvo se je liških tekmovanjih ter sloven- Franc Godec na eni izmed svečanosti ob taborniški koči v
Črnem dolu. Foto: arhiv RSR Ilirska Bistrica
iz Ilirske Bistrice širilo v druge kraje, skih in jugoslovanskih zletih.
december 17
V SPOMIN
V spomin tretjemu predsedniku ZTS -
Sergeju Vošnjaku
Težko se je v nekaj stavkih spominjati človeka, ki je po svoje zaznamoval del taborniške
zgodovine. Sergeja sem osebno bolje spoznal, ko je bil že nekaj let starešina ZTS, taborniška
prijatelja pa sva postala, lahko rečem, kmalu zatem. Na vse nas, tedaj mladince, ki smo
postali člani starešinskega sveta oziroma izvršnega odbora ZTS, je predstavljal simpatično
avtoriteto. Vedno je bil pripravljen pomagati, prisluhniti sogovornikom. Bil je duhovit, široko
razgledan. Tovariš.
starešina ZTS; tedaj je bil odgovorni mo v spominu vsi, ki smo sodelovali z
urednik Slovenskega poročevalca, njim. Tako smo "padli" v republiške or-
današnjega Dela. gane tudi prvi učenci in se učili, kako
V času njegovega vodenja ZTS je voditi društva, taborjenja, zimovanja,
bilo taborniško dogajanja izredno pe- urejati Tabor itd. Težave so bile podob-
stro. Leta 1959 se poenotijo republiški ne današnjim.
statuti, taborniško gibanje se prenese Nazadnje smo se srečali z njim v
tudi med visokošolce, okrajni tabor- Cankarjevem domu ob 50-letnici ZTS,
niški sveti postanejo operativni organi, ko je kljub bolezni le prišel in z na-
začele so se ustanavljati občinske in smeškom pripovedoval, kako smo poto-
mestne zveze, ime Združenje se spre- vali po Jugoslaviji na razne skupščine.
meni v Zvezo, rodovi se preimenujejo v Sredi novembra smo se na ljubljanskih
odrede, družine v čete, sveti v zveze, sta- Žalah poslovili od plemenitega človeka
rešine ZTS in ZTO pa v predsednike. - tabornika. Ni fraza, če zapišem, da se
Sergej se je zavzemal za razširitev bomo z najlepšimi mislimi spominjali
organizacije. Tedaj je bil načrt, da na svojega starešino.
mora ZTS omogočiti vsakemu mlade- Tone Simončič
mu človeku sodelovanje v tej, tedaj novi 50-letnica ZTS v Cankarjevem domu. Foto:
arhiv Toneta Simončiča
mladinsko vzgojni organizaciji. Od tod
Foto: arhiv revije Tabor ambiciozni načrti o članstvu dvajset in
več tisoč mladine v taborniških vrstah.
SERGEJ VOŠNJAK, rojen Ptujčan, je Leta 1959 je bila široko zasnovana ak-
lanskega oktobra praznoval 80-letnico. cija razširitve gibanja. Rodovi so se raz-
V mladinskih organizacijah je deloval cepili v nove rodove. Sergej je opozar-
precej časa; od leta 1939 je bil član Sko- jal, da je treba prej poskrbeti za vodnike
ja, sodeloval je v OF v Ljubljani, v parti- in druge voditelje taborništva, kajti si-
zanih je imel najrazličnejše politične cer bo organizacija zvodenela. Zago-
funkcije. Je nosilec partizanske spome- varjal je vlogo mladine pri vodenju in ji
nice. Od začetka leta 1944 pa do maja dajal prednost. Nikoli nismo imeli
1947 je bil v Glavnem odboru Ljudske občutka, da gre za politika - v kla-
mladine Slovenije in bil v tem času tudi sičnem pomenu.. Nasprotno! Spozna-
urednik Mladine in Pionirja. Od fe- vali smo taborniške prvine odnosov,
bruarja 1958 do maja 1964 je bil tretji pravo delovno vzdušje. In takega ima-
