Revija Tabor 2003/2
Izkažite se 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
34 STROKOVNO
ASTRONOMIJA Primož
Planeti so morda nastali veliko
hitreje kot si mislimo !
Najnovejše računalniške simulacije nastanka planetov in s tem Osončja so
pokazale, da je morda za nastanek Osončja, kot ga poznamo, potrebno le
kakih 300 in ne milijoni let, kot so do sedaj mislili znanstveniki. Teorije
znanstvenikov namreč temeljijo na dejstvu, da je iz velike količine plinov
in prahu, ki so sestavljali prvotno gmoto Osončja, postopoma nastajali
planeti in sicer s postopnim zgoščevanjem na podlagi medsebojne gravi-
tacijske privlačnosti. Ta postopek zgoščevanja naj bi trajal milijone let.
Simulacije takega zgoščevanja s pomočjo izredno zmogljivih računalnikov
pa so pokazale, da se prvotna, na začetku relativno enakomerna masa
počasi na določenih mestih gosti - do neke kritične točke, ko pride do tako
imenovanega gravitacijskega kolapsa, ko v relativno kratkem času nasta-
nejo planeti …
Začetka ne poznamo, konec pa bo nedvomno takšen !
Takšen bo najverjetneje konec na-
šega Osončja. Na sliki je navidezno naj-
večja kroglasta meglica našega neba.
Ne boste verjeli, ampak velika je skoraj
tako kot Luna, res pa zdaleč ni tako
svetla. Lepo je vidna že v manjših dalj-
nogledih, nahaja pa se v ozvezdju Puš-
čice (Velpecula). Meglico je odkril že
leta 1764 astronom in astrolog Charles
Messier in jo označil kot "moteči" ob-
jekt številka 27. Messier je bil namreč
znameniti iskalec kometov in osebni
astrolog Francoskega kralja Louisa
XVI. Napravil je pravcati katalog več kot
stotih objektov na nebu, ki so videti kot
kometi, pa to niso, saj se med zvezdami
ne gibljejo - za iskalca kometov pa
predstavljajo "lažne radosti". Messier
nikoli ni postal slaven po odkritih ko-
metih, čeprav jih je odkril več kot pet-
najst. Slaven je postal po svojem kata-
logu, ki ga še danes uporabljajo prav Navidezno največja kroglasta meglica na nebu …
STROKOVNO februar 35
ZNANE IZJAVE
Kdo pravi, da je brez morale?
Ta ima celo dve! (Vlastimil
ZABRANSKY)
Charles Messier (1730 - 1817)
vsi astronomi. Vrnimo se k naši megli-
ci, pravimo ji torej M27. M27 je kro-
glaste oblike, ker je posledica eksplo-
zije našemu Soncu podobne zvezde. V
središču še vedno sveti ostanek prvot-
ne zvezde, ki se je v trenutku zaradi
pomanjkanja materiala za zgoreva-
Slika Urana z obroči in spremljajočimi sateliti. Slika je bila posneta v svetlobnem spektru blizu
nje najprej prekomerno skrčila, po- infrardeče svetlobe. To je edini način, da uranove obroče vidimo tudi z Zemlje.
tem pa eksplodirala kot "nova". Nova
pravimo supernovi v manjši obliki.
TO NI SATURN AMPAK URAN
Kroglasti megličast obroč pa je posle- Planet Saturn je dolgo veljal za edini planet Osončja, ki ga obkrožajo obroči,
dica te eksplozije. Vse Soncu podobne vendar pa so kasnejše raziskave pokazale, da imajo kar štirje planeti Osončja obro-
zvezde čaka takšna usoda. Tudi naše če. Poleg Saturna so to še Jupiter, Uran in Neptun. Vendar pa so bili pri opazovanjih
Sonce ni izjema - toda ne se bati … to v vidni svetlobi vidni le obroči Saturna. Posredno so obroče Urana odkrili astrono-
se bo z našim Soncem zgodilo šele čez mi leta 1977 povsem slučajno, ko je Uran prečkal neko zvezdo. Med opazovanjem
5 milijard let. M27 je od nas oddaljena je zvezda pred prečkanjem Urana in po njem devetkrat čudežno utripnila. Šlo je le
1000 svetlobnih let in je tako velika, za ugibanja, da ima tudi Uran obroče. Ugibanja je potrdila šele misija Voyager v
da če bi v sredino postavili Sonce z svoji drugi misiji ob njegovem obisku. Takrat so bili odkriti tudi obroči Jupitra in
okolico, bi se v njej poleg planetov na- Neptuna. Slike blizu infrardečega spektra svetlobe pa pokažejo Uranove obroče tudi
hajala tudi še nam najbližja zvezda pri opazovanju z Zemlje. Na sliki je lepo viden Uran s svojimi obroči in spremljeval-
Alpha Centavri. ci - sateliti.
LUNINE MENE VZHODI IN ZAHODI SONCA
Mlaj 1. 2. 2003 ob 11:51 1. 2. Vzhod: 7:25 1. 3. Izhod: 6:42
Prvi krajec 9. 2. 2003 ob 12:13 Zahod: 17:06 Zahod: 17:48
Polna luna 17. 2. 2003 ob 0:53 15. 2. Vzhod: 7:06 15. 3. Vzhod: 6:16
Zadnji krajec 23. 2. 2003 ob 17:48 Zahod: 17:27 Zahod: 18:07
Mlaj 3. 3. 2003 ob 3:37
Prvi krajec 11. 3. 2003 ob 8:17
