Revija Tabor 2003/2
Izkažite se 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
12 AKTUALNO
20.JAMBOREE inštrumente, izdelali papir in spoznali še veliko drugih stvari. Prišli
Čas je hitro tekel in priprave so se bližale vrhuncu, ko smo na smo tudi v našo delavnico in predstavila sem jo. Nekateri so posku-
Skomarju pripravljali vse potrebno in vezli drobne vzorčke za raz- sili vesti, drugi so barvali. Bili so navdušeni. Z Angleži smo se pogo-
stavo. varjali, da se na njihovem jamboreeju vidimo. Zakaj pa ne! Od idej
Velika črna potovalka je sprejela vase vse, kar smo potrebovali do realizacije je lahko dolga ali pa kratka pot. Takšna, kakršno si
za delo na Tajskem. Zelo težka je bila in seveda dragocena. Varno je izbereš. Cilj pa dosežeš, če le hočeš.
pripotovala z vsemi nami do jamboreeja. V delavnici mi je pomaga- Promocija Slovenije in s tem našega taborništva je uspela s
la Tina. Z njo sva uspešno delali že v Tolminu, tu pa sva bili v nas- skupnimi močmi celotne odprave. Vsak je vsak trenutek prispeval
protni izmeni. Za pomoč sta bili še Tinka in Tadeja (ZSKSS) iz vrst kamenček v mozaik naše podobe, podobe, ki je zasijala v svetu. V
IST. Organizatorji pa so nam dodelili še Molie iz Amerike in Alessio svetu, ki je tako drugačen, a je bil v tistih trenutkih tako enoten. V
iz Italije. Tudi one so se dobro vživele v delo in se med nami dobro svetu, ki je spoznaval tudi majhne. V svetu, kjer je dovolj prostora za
počutile. Ker nas je bilo dovolj, smo delo organizirale tako, da smo vse, za nasmeh, topel pozdrav, pomoč, prijateljstvo, ljubezen. Zakaj
bile vmes tudi proste. tega ne moremo razširiti preko meja jamboreeja, v vse kotičke še
Na dan otvoritve smo pripravile svoj prostor in opremile delav- tako temnega sveta in preženemo zlo z Zemlje?
nico z vsem, kar smo prinesli s sabo. Nastal je prijeten ustvarjalni Težko je opisati vse. Spomini so še preveč vroči. Misli pa kar be-
kotiček v katerem smo ustvarjali do 6. januarja. Vsak dan se je zvr- gajo nazaj v tople kraje, kraje prijaznih ljudi, toplih nasmehov, pri-
stilo skoraj sto udeležencev iz različnih držav. Trudili so se vsak po jetnih doživetij. Moraš biti zraven, da dojameš vso širino sveta. In
svoji moči izdelati izdelek res lepo. Nekaterim je bilo potrebno po- ko se vrneš domov, znaš ceniti to kar imaš.
magati več nekaterim manj. A vsi so z izdelkom zadovoljni zapustili
našo delavnico. Naša delavnica je bila tudi prispevek k našitku jam-
boree award, saj smo delili nalepke za aktivno udeležbo v delavnici.
Tako smo bili pomemben člen v verigi jamboreejevih aktivnosti. Da
pa to ni bilo kar tako, priča tudi to, da smo imeli vsak večer sestanek
vodij delavnic. Tu smo poročali o delu in udeležbi udeležencev. Or-
ganizatorji so se zares trudili, da bi nam omogočili kvalitetno delo.
Tudi material, ki smo ga zaprosili od organizatorjev, smo dobili.
Vestno so skrbeli za nalepke (pa čeprav smo dobili prave šele zadnji
dan, a za to niso bili krivi oni), vsak dan so nas nekajkrat obiskali v
delavnici in povprašali, če kaj potrebujemo. Loreto (Čilenka), Pras-
sanna in Siriwan so bili vodje Cross Roads of Culture (COC). Kmalu
smo se poznali po imenih in mene so klicali vsi po vrsti kar Metka.
Petega januarja je bila nedelja in imeli smo prosto. Vendar smo
se na enem izmed sestankov dogovorili, da bi bilo lepo predstaviti si
delavnice med seboj, saj vsi mentorji nimajo možnosti obiskati os-
talih aktivnosti v COC. To smo tudi naredili. Niso prišli vsi, a ti ki
smo bili, smo bili zelo zadovoljni, saj smo lahko aktivno sodelovali
v delavnicah, kar pa ob drugih dnevih ni bilo mogoče, saj so bile
dejavnosti namenjene le udeležencem. Tako smo plesali, igrali na
Komaj smo zaključili tega in še ne bodo napisana vsa po- ši, da se ni nikomur nič pripetilo. Morda udeleženci včasih ne
ročila, se utrdile misli in občutki, že bomo razmišljali o pro- razumejo teh skrbi. Vendar jim ne moreš zameriti, saj so
jektih za naprej, o evropskem jamboreeju leta 2005 in nato mladi, polni energije in pričakovanj in radi bi čimveč dožive-
svetovnem 2007. li, videli in izkusili. Zato pa mora biti pri vsakem takem pro-
Cilj vsakega takšnega projekta mora biti poleg druženja, jektu starejše in izkušenejše vodstvo, da usmerja in uskladi
prijateljstva, veselega praznovanja tudi skrb, da pripeljemo vse različne interese in cilje.
udeležence domov žive in zdrave in da so zadovoljni tudi star- Počasi bodo ostali samo še lepi spomini, lepi posnetki,
AKTUALNO februar 13
Gastronomic delicious in praz-
novanje novega leta Andreja Tratnik
Hmm ... praznovanje novega leta na Tajskem Indijcih in Indonezijcih. Po dobrih dveh urah prehranjevanja in
mešanja vseh možnih okusov, smo bili vsi resnično potrebni počit-
bi lahko z drugimi besedami poimenovali
ka.
čisti absurd. Res je, da naj bi se do novega
Praznovanje novega leta se je, tako kot mnogo drugih večernih
leta že aklimatizirali, a novo leto v kruti dogodkov, odvijalo v glavni areni. Čeprav se nihče izmed nas ni za-
tajski vročini nas je vseeno nekako šokiralo. vedal, da se dejansko bliža novo leto, je bilo vzdušje naše odprave
dokaj energično. Da slučajno ne bi pozabili, da je Silvestrovo, sta
Zadnji dan v letu, ko se je pisalo še 2002, je bil v celoti preživet nas opominjala tudi naša vodnika, Miha in Andrej, ki sta z naku-
bolj ležerno. Ta dan je bil eden izmed redkih, ki je bil v celoti prost. pov po bangkoških tržnicah prinesla s seboj božičkove kapice, ki so
Pravzaprav so popoldne poimenovali Gastronomic Delicious, kar bi nam ves večer prepevale venček božičnih pesmic. Začetek novolet-
lahko prevedli kot nekakšen dan kulinaričnih specialitet. Predstav- nega praznovanja je bil dokaj običajen: glasba in množica zabava-
niki različnih drzav v vsaki vasi naj bi torej za kosilo skuhali obrok, jočih se tabornikov. Toda že v naslednjem trenutku je veselo vzduš-
ki je tipičen za njihovo državo. je kar zakrknilo, saj se je na odru začela odvijati neka tajska tradi-
Seveda smo Slovenci naleteli kar na hude težave. Zakaj? Kljub cionalna predstava, ki bi znala biti na običajen večer lepa in zani-
solidni založenosti trgovin na jamboreeju, nam vseeno ni bilo uso- miva, a na zadnji dan starega leta, ko smo si vsi želeli zabave, ni
jeno najti sestavin, ki so nujno potrebne za pripravo kateregakoli požela večjih uspehov. Še več, mislim, da je bilo med nami več pri-
slovenskega obroka. Polente in moke ni bilo. Krompirja ali kislega toževanja kot odobravanja nad omenjeno predstavo, ki se je konča-
zelja tudi ne. Naj smo težavo, na katero smo nehote naleteli, še tako la nekaj minut pred polnočjo. Nato je obvezno sledilo skupno od-
močno skušali rešiti, smo slej ko prej prišli do spoznanja, da je pre- števanje in dokaj neatraktiven ognjemet. Po tem smo bili končno
prosto nerešljiva. Priznamo, da se s tem nismo preveč obremenjeva- deležni nekaj ur zabave z glasbo, ki jo je predvajal neki nori nemški
li, saj so bile vse predlagane slovenske jedi za kuho dokaj zapletene DJ.
(npr. žlikrofi). Zato smo raje začeli razmišljati v drugo smer - kaj je Čeprav je bilo tajsko novo leto že za nami, smo se odločili, da
hitro skuhano in niso testenine, ki so že tako ali tako predstavljale praznujemo tudi naše, slovensko novo leto, ki se je zgodilo ob šesti
večji del naših kuhanih obrokov? Na koncu smo se odločili za friko, uri zjutraj po tajskem času. Naša Modelka, ki je bila glavni pobud-
to so umešana jajca s sirom. Seveda smo se zanašali na dejstvo, da nica za praznovanje našega novega leta, nas je torej zbudila ob peti
se bodo naši sosedi bolj potrudili, saj so bili oni tisti, od katerih je uri zjutraj. Skoraj vsi smo pridno vstali, skušali pripraviti praznič-
bila odvisna polnost naših želodcev. In nismo se motili. Pri Angle- no vzdušje in si predstavljati, kako se zabavajo naši najdražji tam
žih smo dobili palačinke in sadno solato, pri Belgijcih okusno sladi- nekje daleč v Sloveniji. Morda se sliši čudno, a mislim, da je odšte-
co s čokoladnim ali vanilijevim prelivom, pri Mehičanih tortilje s vanje slovenskega novega leta med nami resnično vzbudilo mnogo
čilijevo omako in goro začinjenih sladic, pri Tajcih kokos na vse večje vznemirjenje. Seveda pa smo prav vsi pogrešali mraz, sneg in
možne načine in različne vrste suhega sadja, sladic in sušenega resničen žur - skratka tisto, kar bi dobili le doma.
mesa, Bangladeš je pripravil nekaj podobnega kot mlečni riž, Ja-
ponci so ponujali njihove juhice, najedli pa smo se lahko tudi pri
dobre fotografije, izkušnje, prispela bo še kakšna pošta in
morda bo čez čas, ko se bomo srečali, še kdo rekel : "Ti si pa
tudi bil na jamboreeju ". In prav je tako.
Povejte ostalim, kaj ste doživeli lepega in zakaj se splača
iti na jamboree, da se bodo lahko tudi drugi - mlajši - čez ne-
kaj let odločali za odhod na jamboree.
Emil MUMEL
