Revija Tabor 2002/7-8
Samo še ta 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
42 RAZVEDRILO
POPOTOVANJA Tadeja Milivojevič Nemanič
Še malo, pa bomo nared
Ostala je le še točka razno. Sem
spadajo stvari, od katerih so nekatere
nujne za potovanje, druge ti ga le
malce olajšajo, s tretjimi pa laže
V mali plastični torbici imam tako
navežeš stik z domačini.
imenovano "svaštaro". V njej je vse in
hkrati nič. Tam so vžigalice, vžigalnik
in mala svečka, en konec vrvi in nekaj
ščipalk za perilo, ducat elastik ter maj-
hen pribor za šivanje, v katerem je po-
leg sukanca, šivank in gumbov obvezno
tudi nekaj varnostnih sponk, kolut lev-
koplasta za lepljenje in nekaj nožkov za
odpiranje konzerv.
Ne pozabi tudi na pisalo in majhen
blokec, ki ju imej vedno pri sebi. Za pre-
računavanje tečajev prav pride majhen
žepni kalkulator, dežnika pa, tudi če ga
vzameš s seboj, nikdar ni pri roki takrat,
ko bi ga potreboval.
V tako idiličnem okolju mi je tudi šivanje malo laže šlo od rok Na koncu je tu še nekaj stvari, s ka-
terimi laže navežeš stik. S seboj vedno
Sem spada že praktično nujna foto- metno ga je pred potovanjem dati pre- nesem čim bolj slikovito brošuro o Slo-
grafska oprema. Do sedaj sem srečala le gledati in očistiti), saj ni večje groze, kot veniji ter nekaj fotografij mene in mo-
nekaj popotnikov, ki bi potovali brez gledati slike ali diase s potovanja, pri jih najbližjih. To dvoje vedno vžge. Na
nje. Nekateri se bodo tu zadovoljili s katerih le avtor ve, kaj naj bi prikazova- potovanja v dežele v razvoju pa vzamem
"trotel-ziherco", drugi pa bodo poleg le. Odločiti se boš moral še glede filmov. nekaj daril za domačine. Še vedno se
dobrega aparata z nekaj objektivi s sabo Ali boš vse nesel s seboj, ali jih boš kupil nama je namreč zgodilo, da sva bila po-
vzeli še kamero, stojalo, … v glavnem tam? V principu se dobijo povsod, včasih vabljena na čaj, kosilo ali za čez noč.
lepo število kilogramov opreme. Prepri- je vprašljiva le kvaliteta. Moj nasvet: če Običajno vzamem nekaj pisal, vžigalni-
čaj se le, da aparat dela lepe slike (pa- greš na kratko potovanje, jih nesi s se- kov in razglednic iz Slovenije ter balone
boj. za otroke.
Skoraj nujna so tudi sončna očala;
NAMIG če pa nosiš očala ali leče, premisli o do-
datnem paru. Če imaš majhno dioptrijo NE POZABI
še gre, če pa se z razbitimi očali na poto-
• preglej fotoaparat vanju znajde nekdo, ki ne vidi niti za • ledvena torbica
• rezervna očala ali leče prst pred nosom, utegne biti zadeva že
kar dramatična.
RAZVEDRILO julij-avgust 43
Tako! To je vse! Samo še v nahrbtnik moraš vse skupaj zložiti. Neka-
teri najraje vzamejo star, "zgonjen" nahrbtnik, ki ga ni škoda, drugi pri- Fiji; Viti Levu; Suva. Po dolgem
segajo na dobre znamke, a pomembno je le eno: da se dobro nosi. To je času zopet navijeva uro. Rezervira-
odvisno tudi od tega, kako ga spakiraš. Zato ne pozabi, da morajo biti naj- la sva si mesto na ribiški barkači, ki
težje stvari na dnu in čim bliže hrbtu. zgodaj zjutraj odrine proti Kadavu.
S seboj ne pozabi vzeti še enega majhnega nahrbtnika, s katerim se Vendar - uro preslišiva in ko se
boš potikal naokrog. V njega obvezno spada steklenica s pijačo, nekaj ob- prebudiva, ugotoviva, da je do
ližev, mazilo za ustnice, pisalo, blokec in računalnik ter vodič in fotoapa- odhoda ladje samo še 20 minut. Na
rat.
Za dokumente in denar pa si je najbolje omisliti "ledveno torbico",
srečo sva spakirala že prejšnji
saj te morajo okrasti čisto do golega, da bi prišli do nje. Razen, ... če je kje
večer, tako da le pokličeva taksi in
ne pozabiš. že hitimo v pristanišče. Barkača
ima že prižgane motorje in očitno
čakajo le še naju. Izletiva iz taksija
in v naslednjem trenutku smo že
sredi zaliva. Ko čez nekaj časa
prideva k sebi, nama kapitan
ponudi zajtrk, zraven pa povpraša
še po karti. Tjaž prebledi. Začne
kopati po nahrbtnikih, pregleda si
žepe, pa še enkrat nahrbtnike. Ni
kart! Pa ne samo kart. Ni niti
ledvene torbice! In ne potnih listov,
kreditne kartice, letalske karte in
Pakistan je gostoljubna dežela in nemalokrat sva bila povabljena na kruh in čaj denarja, ki so bili v njej.
Kot vsak večer je tudi takrat Tjaž
torbico dal pod glavo, vendar jo je
zjutraj v tisti naglici pozabil.
Barkači se mudi in samo zaradi
naju ne more nazaj. Do najbližjega
otoka pa je še nekaj ur vožnje. K
sreči je kapitan tako prijazen, da o
najini težavi preko radijske zveze
obvesti pristanišče, od tam pa
pokličejo v najin hotelček in takoj
preverijo, če je vse v redu.
Na Kadavu sva ostala dober teden -
na kredo, saj jim nisva imela s čim
plačati. Verjeli so najini zgodbi in
šele ko sva se vrnila nazaj v Suvo,
sva jim poravnala stroške.
Otroci so bili balonov zelo veseli
