Revija Tabor 2002/7-8
Samo še ta 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
12 AKTUALNO
TABOR NA OBISKU Zapisal: Aleš Cipot
Fotografije: arhiv RJS in AC
Rod jadranskih stražarjev Izola
Izolski taborniki s ponosnim imenom sodijo med večje rodove
v Sloveniji. Večina tabornikov jih pozna po organizaciji vsako-
letnega Bičiklete žura, vendar pa je to le pika na i celoletnemu
kakovostnemu delu Izolanov v rodu. Izole, kraja s skoraj 9000
prebivalci, ni potrebno posebej predstavljati, saj je naša
pogosta turistična destinacija. Izolski taborniki imajo lepe
taborne prostore, tako taborni prostor nad Jagodjem, kakor
tudi lepo opremljene prostore v Osnovni šoli Livade, kar
pripomore k bolj bogatemu in učinkovitejšemu delu z mladino.
vselej udeleževali vseh pomembnih tek- na republiškem mnogoboju leta 1969 v
Nastanek taborništva v
movanj in prireditev, kot na primer pri- Šmihelu pri Novem mestu, zmaga sta-
Izoli
reditev ob dnevu tabornikov, 22. aprila rejših tabornic na COT-u leta 1972, tret-
Nastanek je povezan s Pavletom 1959 na Svetilniku, ali parada ob 1. je mesto ml. tabornic 1973 na področ-
Lešnjakom, predvojnim gozdovnikom, maju, ko so taborniki nosili postavljen nem mnogoboju v Divači, 1977 drugo
ki je deloval v koprskem odredu Srebr- šotor. Pomagali so pogozdovati Simo- mesto za ekipo Veselih pidočov na Istr-
nega galeba. Ker pa je stanoval v Izoli, nov zaliv, organizirali razne izlete in ta- skem orientacijskem tekmovanju in še
je želel ustanoviti taborniško organiza- borjenja, sodelovali pri praznovanju mnogo drugih. Dobro delo je bilo na-
cijo tudi v Izoli. V službi je spoznal Er- pomembnih praznikov ob dnevu žena, grajeno leta 1963, ko so dobili naziv
nesta Lupinca, ki mu je s svojo zagna- dnevu mrtvih ... Leto 1961 je zaznamo- Partizanski odred.
nostjo to željo pomagal uresničiti. vala zmaga na državnem orientacij- Najpomembnejši dogodek in hkrati
Uradno je bila organizacija registrirana skem tekmovanju, ki je bilo v okolici nagrada za pridno delo med letom je za
25. marca 1957 kot družina Jadranskih Štor pri Celju, sledilo je tretje mesto MČ vsakega tabornika prav gotovo taborje-
stražarjev. Majhno število članov se ta-
krat ni moglo lotiti zahtevnejših nalog,
saj so organizacijo vodili sami mladi
brez materialnih in finančnih sredstev,
pa tudi brez izkušenj. Prvo samostojno
taborjenje so organizirali na Visokem v
Poljanski dolini, ki se ga je udeležilo 25
taborečih pod vodstvom očka Lupinca.
Organizacija se je vedno bolj krepila in
na koncu leta 1958 štela že več kot 80
članov, ki so na rednem občnem zboru
sklenili, da se organizirajo v Odred ja-
dranskih stražarjev
stražarjev. Dobili so svoj ta-
borniški dom, kjer so imeli tudi skladiš-
če svoje opreme in igrišče, primerno za Izolski taborniki na Techuani. Odpravo sta vodila načelnica rodu Vilette Čibej (zgornja vrsta
razne dejavnosti. Izolski taborniki so se skrajno levo) in Tomi Ceglar (spodnja vrsta skrajno desno).
AKTUALNO julij-avgust 13
porušili dom in na koncu pripravili ta-
borni ogenj. Leta 1997 so praznovali
40-letnico. V zadnjih petih letih delova-
nja je nivo organizacije v rodu zrasel v
kakovosti. Povprečno letno število čla-
nov je 100. Na tekmovanjih dosegajo
odlične rezultate, kar kaže na dobro
delo čez celo leto. Izolani so na lanskem
državnem mnogoboju v Zrečah zmaga-
li v kategoriji grč. Na Soški olimpiadi v
Novi Gorici so zabeležili dobro udeležbo
ekip GG, na ROT-u v Ajdovščini so grče
zasedle 2. mesto, GG-ji 2. mesto na Gla-
su svobodne Jelovice v Škofji Loki, ZU
MČ-ji si na bivakiranju pripravljajo večerjo.
priznanja vse ekipe MČ na področnem
nje. Izolani organizirajo tabor vsako prišlo do reorganizacije slovenske ta- mnogoboju v Ilirski Bistrici ter tretje in
leto v drugem kraju, poseben dogodek borniške organizacije, vstop ZTS v četrto mesto na TOTEM-u.
pa se je zgodil v Preddvoru nad Kra- WOSM, med drugim tudi do preimeno-
njem, kjer bi Izolane moral priti obiskat vanja v ROD JADRANSKIH
Članstvo rodu
tovariš Tito, zato so se morali vsi tabore- STRAŽARJEV. Vse te spremembe so v ta- Vilette, načelnica rodu, je spregovo-
či temeljito okopati. Ker pa je bilo v ta- borništvo vnesle nov zagon in to se je rila o nekaterih zanimivostih in poseb-
boru preveč blata, je bil obisk odpove- kazalo v številu članstva. Leta 1992 so nostih v rodu v zvezi s članstvom in vo-
dan in delegacijo izolskih tabornikov je prvič organizirali taborniško - rekrea- denjem rodu.
sprejela Titova žena Jovanka na Brdu tivno tekmovanje Bičikleta žur. Leto Opazna je razlika v številu članov
pri Kranju. Leto 1976 pa je pomembno 1995 pa je bilo za vse izolske tabornike družine GG in kluba PP, v primerja-
zato, ker se je tabora prvič udeležilo kar žalostno, saj so morali zapustiti tabor- vi z najmlajšima in najstarejšo sta-
40 murnov. V sedemdesetih letih so od niški dom in se preseliti v prostore šport- rostno kategorijo. Kje so vzroki nee-
občine dobili v najem tudi taborni pro- ne dvorane v Livade (mestni predel Izo- nakomerne številčne porazdelitve
stor v Jagodju, kjer lahko organizirajo le, op. p.). S spoštovanjem do vseh lepih članov?
tekmovanja, taborjenja in druge tabor- trenutkov, ki so jih tam doživeli so sami V našem rodu je največ murnov in
niške aktivnosti. Posebnost izolskih ta-
bornikov je klub izolskih tabornikov -
KIT, ki se povezuje s klubom tabornikov
iz Ilirske Bistrice, s klubom JEŽ rodu
Dobre volje iz Ljubljane, s klubom
KOST iz Kopra ter s slovenskimi skavti iz
Trsta in skupaj vsako leto pripravijo
družabno, športno ter taborniško sreča-
nje pri eni izmed petih organizacij.
V vseh letih delovanja je rod štel več
kot 100 članov, do skoraj usodnega
zmanjšanja članov pa je prišlo leta
1991 (evidentiranih je bilo 16 članov) -
v letu vojne, ko je s taborniškim domom
in opremo upravljala vojska. Po vojni je MČ-ki na bivakiranju v Gabrovki.
