Revija Tabor 2001/3
Kaj pa pomlad? 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
Trenutki
Trenutki
RAZVEDRILO
Trenutki
Ozka pot
Včasih jo najdeš, spet drugič skorajda obupaš pred vsemi zaprtimi vrati. Enkrat ja-
sna pred nami, drugič prekrita. Včasih totalna zabloda, drugič zadetek v polno.
Vendar pa vedno je način. Vedno je pot.
Anthony de Mello jo razkriva takole:
Nekoč je Bog posvaril ljudi, da bo potres pogoltnil vse vodov-
je v deželi. Namesto njega bo pritekla voda, od katere bodo Prerok se je torej vrnil v svojo gorsko votlino, vesel, da si je
vsi zblazneli. prihranil zdravo vodo. Sčasoma pa je začutil, da mu postaja
Samo prerok je božje svarilo vzel zares. Natočil si je vode v samota neznosna. Zahrepenel je po človeški družbi, zato se
ogromne vrče in jih znosil v svojo votlino v gorah, tako da bi je spet napotil v dolino. Spet so ga ljudje zavrnili, ker je bil
je imel dovolj do smrti. tako popolnoma drugačen od njih.
Potres je resnično prišel in vsa voda je izginila s površja; Tedaj pa se je prerok odločil. Zlil je stran prihranjeno zdravo
reke, jezera, potoke in ribnike pa je napolnila nova voda. Po vodo, se napil nove ter se tako pridružil norosti svojih tova-
nekaj mesecih je prerok prišel v dolino, da bi videl, kaj se je rišev.
zgodilo. Zares so vsi ponoreli. Napadli so ga in niso hoteli Ko iščeš resnico, stopaš sam. Pot je preozka za družbo. Kdo
imeti nobenega opravka z njim. In bili so prepričani, da je lahko prenese takšno samoto?
blazen on. Lrga
44 revija Tabor
Ježkov KotIček
RAZVEDRILO
Ježkov
JežkovKotIček
KotIček
Ježkov kotiček
Ljudje, kam gremo?
Zgodba našega vsakdana je že dolgo zgodba, ki trka na našo
vest. Vendar se bojda ne smemo niti za hipec ustaviti in ozreti.
Kajti potem te preprosto povozi truma tistih, ki v imenu 'splošne
morale in skupnih interesov 'hitijo v 'pravo' smer. Moderni
človek, kakorkoli si ga že predstavljaš ti, dragi bralec, pa si tega
bojda ne more in ne sme privoščiti. Da utiša svojo vest, preprosto
stopi v čredo, nekritično sprejme vse njene norme, vrednote in
cilje. In potem nekega dne pravi, da je uspel, da je srečen.
Knjiga Imenovali so jo Dvoje src močno udriha po naši
vesti. Ko se bahamo in tolčemo po prsih, kaj vse je današnji
človek ustvaril, kam je prišel, kako visoke gore denarja ima,
nam ustvarjalka te izvrstne resnične zgodbe Marlo Morgan
kaže drugo plat medalje, edino resnično sončno stran planeta.
Ko je človeštvo bojda naredilo velik korak naprej, so ljudje sto-
rili najmanj tri nazaj. Mnogo je človek pridobil, še več je izgu-
bil.
Imenovali so jo Dvoje src je izjemna pripoved o duhovni
odiseji Američanke v Avstraliji. Zgodba o pogumni ženski, ki
je tri mesece (če je čas sploh pomemben) potovala z avstral-
skimi domorodci in spoznala čudovite skrivnosti in modrost
zelo starega plemena: kako navezati stik z naravo ter sobiva-
jočim , kako zaupati in verovati svojemu notranjemu čutenju
in vodstvu. Knjiga Imenovali so jo Dvoje src predaja enkratno,
pravočasno in pomembno sporočilo vsemu človeštvu.
Še kratek odlomek. Zaradi duhovite in iskrive misli.
Ko sem ponoči brez udobja dingove kože tonila v spa-
nec, sem se domislila znane molitve o vedrosti: "Bog, daj
mi vedrost, da bom sprejela stvari, ki jih ne morem spre-
meniti, pogum, da bom spreminjala tiste, ki jih lahko, in
modrost, da bom prepoznala razliko."
Ustavimo se in zamislimo. Morda je pa vse res!
Jež svetuje, vi preberete:
Marlo Morgan,
IMENOVALI SO JO DVOJE SRC
marec 45
