Revija Tabor 2001/3
Kaj pa pomlad? 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
AKTUALNO
Kot prvi zlet je bil tudi ta vezan na večjo proslavo – deseto Peti zlet
obletnico pohoda XIV. partizanske divizije na Štajersko. To- avgust 1960, Lesce
krat tridnevni zlet je privabil 1500 tabornikov, med njimi tudi
tabornike iz tržaškega rodu Modrega vala, ki deluje še danes.
Prvenstvo združenja v mnogoboju – danes mu rečemo držav-
ni mnogoboj – so izvedli kar skupaj z zletom, najbolje so se
orientirali taborniki rodu Gorjanskih tabornikov, šotor pa so
najhitreje postavili taborniki in tabornice rodu Veselega vetra.
Tretji zlet
julij 1955, Ljubljana
Deset let organizacije in peti zlet. Taborništvo se je v tem
obdobju že zelo razširilo in v Zletnem vestniku so ugotavljali,
da so "program tako obogatili, da najde v naši organizaciji
vsak mlad človek tisto, kar mu je v korist in v razvedrilo". Za-
nimiva igra Partizanski kurir, ki so jo izvedli na zletu, je us-
pela kljub manjšim napakam, kot so zapisali organizatorji.
"Naš III. zlet je bil manifestacija taborniške dejavno-
Pa še neljub dogodek – stražarji v kuhinji tabornega vodstva
sti," so zapisali za tretji, dotedaj najdaljši zlet ZTS. Od 29. ju-
so čez noč pojedli čokolado, sir in salamo, potem pa se še ču-
nija do 3. julija so tabornice in taborniki, opremljeni z mo-
dili, ko jim je gospodar poslal račun. Da dogodek ni ostal
derno kuhinjo, ambulanto in celo lastno radijsko postajo z
neopažen je seveda poskrbel Stric Volk.
imenom Radio Rožnik, preživeli nepozabne dni. Prvič so tudi
izdajali zletni časopis – Zletni vestnik –, ki je nekaj več kot ti-
Šesti zlet
soč udeležencev seznanjal z življenjem in delom v taboru. Se-
julij 1965, Metlika
veda brez obletnice ni šlo – zlet so priredili v počastitev desete
obletnice osvoboditve in pete obletnice delovanja taborniške
organizacije.
Četrti zlet
julij 1956, Kumrovec
Četrti zlet so združili s partizanskim pohodom in tako so
slovenski taborniki, oblikovani v odrede, odšli peš v Kumro-
vec, rojstni kraj maršala Tita. Na zletnem prostoru se je 1345
udeležencev zabavalo ob mnogoboju, kino predstavah in og-
nju. Poprijeli so tudi za orodje in pomagali graditi progo Sav-
ski Marof-Kumrovec. Partizanski pohod in zlet so označili kot
največjo taborniško prireditev do tedaj, v reviji Tabor pa so v
naslov zapisali: "Naša največja manifestacija".
14 revija Tabor
AKTUALNO
Zanimivo je, da je bila takrat navada na zlete priti peš.
Pohoda se seveda niso udeležili vsi, so pa bili lahko pohodniki
na svoj dosežek ponosni, obenem pa so si ogledali še zanimi-
ve kraje. Pešačili so tudi taborniki XI. SNOUB, ki so se z vla-
kom odpeljali do Poljčan, od tam pa malo peš malo z vlakom
do Metlike. Prehodili so 100 km, povprečna starost pohodni-
kov pa je bila 11 let!
Najštevilnejši zlet v zgodovini ZTS – nanj je prišlo več kot
2500 tabornic in tabornikov – je pritegnil tudi poljske tabor-
nike. Mesto z blizu 500 šotori vseh barv je čez noč zraslo na
obeh bregovih Kolpe.
Pregled zletov ZTS
septembra 1953 - prvi zlet ZTS na Okroglici pri Novi Gorici,
septembra 1954 - drugi zlet ZTS na Ostrožnem pri Celju,
julija 1955 - tretji zlet ZTS v Ljubljani,
avgusta 1956 - četrti zlet ZTS v Kumrovcu,
avgusta 1960 - peti zlet ZTS pri Šobčevem bajerju pri Lescah,
julija 1965 - šesti zlet ZTS v Metliki,
julija 1977 - sedmi zlet ZTS na Muti ob Dravi,
julija 1981 - osmi zlet ZTS v Ilirski Bistrici,
avgusta 1985 - deveti zlet ZTS v Mariboru,
julija 1989 - deseti zlet ZTS v Medvodah pri Ljubljani,
avgusta 1997 - enajsti zlet ZTS v Velenju.
Naslednjič: preostali
zleti ZTS.
marec 15
