Revija Tabor 2000/4
Dan ... česa že? 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
Popotovanja
Popotovanjaa
Popotovanj
RAZVEDRILO
Popotovanja Tadeja Milivojevič Nemanič
Fiji nekoč in danes
Fijiju so še ne tako dolgo nazaj rekli Otok ljudožer-
cev. Na otočju je živelo veliko plemen, ki so bila
neprestano na bojni nogi. V spopadih pobite nasprot-
nike so spekli ali skuhali in seveda pojedli. Če pa so
jih ujeli žive, so jih običajno še mučili: žive so jih
vrgli v peč, ali pa so jih prisilili, da na primer sami
pojedo lepo zapečen kos svojega stegna. Ta del
njihove zgodovine ni daleč nazaj, saj sva v Nadiju
spoznala teto, katere oče je v mladosti še jedel
Popoldanski počitek lahko izkoristiš tudi za pisanje pisem. človeško meso.
Dandanes pa Fijijci niso več neu- rižem, jajčevcem in divjim zeljem ter
strašni bojevniki. So prijazni, počasni, kuhano ribo. Manjkati ne sme posoda z
uživaški ljudje, ki se jim nikdar ne vodo, v kateri si pred obrokom in po
mudi in za izraz stresno življenje še niso njem umiješ roke. Krožnikov običajno
slišali. Naš pregovor: kar lahko storiš ni, namesto njih služijo veliki bananini
danes, ne odlašaj na jutri, se tu glasi: listi, namesto pribora pa prsti. Nekaj ča-
kar lahko počaka do jutri, lahko tudi do sa rabiš, da osvojiš to tehniko. Riž mo-
pojutrišnjem. raš na primer oblikovati v čvrsto krogli-
Nekaj dni sva preživela pri paru co, drugače do ust prineseš le zrno ali
srednjih let v vasici Vatukarasa na oto- dva.
ku Viti Levu. Kot nama je povedal gos- Po kosilu, ki je hkrati tudi večerja –
podar, denarja praktično ne potrebuje- jedo namreč le dvakrat dnevno –, je na
jo. In če ga že rabijo, gredo na polje, iz- vrsti obvezen počitek. Ležeš na tla in
kopljejo nekaj gomoljev tara (to je rast- začne se najbolj prijeten del dneva. Če
lina z gomolji velikimi kot repa, ki ima- se ti da, se s kom počasi pomenkuješ ali
jo podoben okus kot kuhan krompir), se igraš z otroki, če ne pa se prepustiš
nalovijo rib ali na obali naberejo nekaj svojim mislim ali utoneš v popoldanski
lepih, velikih školjk ter jih prodajo na spanec. Prvi dan sva imela kar nekaj te-
bližnjem trgu. žav: prav krivega sva se počutila, ko sva
Življenje na vasi je lagodno in spo- dobesedno prelenarila celo popoldne.
kojno; po zajtrku gredo pogledat polja, Naslednji dan pa sva se že sprostila in v
naberejo potrebno zelenjavo in se zgo- dolgem popoldanskem počitku prav
daj popoldne vrnejo domov. Ženske na uživala.
ognjišču skuhajo kosilo, moški pa se Čisto drugačno je življenje v mestu.
medtem pomenkujejo in kadijo. Jedo Prvi znak bližajočega mesta so ljudje z
na tleh, saj miz in stolov ne uporablja- natikači na nogah. Na vasi so namreč
jo. Gospodinja na tla pogrne velik prt in bosi. Še bolj očiten znak pa je prisotnost Če si spreten, lahko s harpuno v nekaj urah
nanj naloži sklede z ribjo juho, tarom, Indijcev. Te so kot poceni delovno silo naloviš lepo število rib.
42 revija Tabor
RAZVEDRILO
Na vsaki postaji najdeš prodajalce pisanih indijskih slaščic.
za delo na plantažah sladkornega trsa v drugi polovici 19. in v
začetku 20. stoletja iz Indije na Fiji pripeljali angleški koloni-
zatorji. Saj so na začetku hoteli zaposliti domačine, vendar ti
nad idejo o vsakodnevnem delu niso bili ravno navdušeni. Ve-
čina Indijcev je po preteku pogodbe ostala tu in tako sedaj tvo-
rijo skoraj polovico prebivalstva.
Največ jih je v mestu in imajo popolnoma drugačen na-
čin življenja, drugačno kulturo in religijo. Indijci so trgovci in
ne naredijo ničesar, ne da bi iz tega skovali dobiček. Ali, kakor
je rekel eden od domačinov: ne delajo s srcem, temveč z glavo.
Eno najbolj opaznih razlik med njimi in domačini vidiš že v
pozdravljanju: Fijijci se ti nasmejijo in se takoj zapletejo v po-
govor, Indijci pa le mrko gledajo v svet.
Zaradi tega naju je Fiji na začetku neprijetno presenetil.
Že takoj na letališču se je v naju zapodilo na desetine turistič- Za nedeljsko kosilo je miza še posebno bogato obložena.
nih posrednikov, ki so nama skušali prodati take in drugačne
aranžmaje. V mestu pa sva se znašla med samimi Indijci, ki
so nama na vsiljiv in zelo neprijeten način skušali prodati ti-
soč in eno stvar. Po nekajminutnem razgledovanja v trgovini-
ci z maskami in ljudožerskim orodjem nama je indijski pro-
dajalec ledeno rekel, da so izdelki v njegovi trgovini za proda-
jo in ne za ogledovanje in če ne misliva ničesar kupiti, naj
raje greva.
Kljub temu pa je potrebno povedati, da Indijci na avtobu-
snih postajah prodajajo okusne živobarvne kolačke, najraz-
ličnejše prigrizke in sočne, sveže olupljene ananase.
Popotniška sekcija KDPM vsak drugi četrtek v
mesecu v Dvoranici KS Vižmarje-Brod prireja
Potopisni večer. 13. april 2000 ob 20.00 /
Tadeja in Matjaž M. Nemanič, Indonezija Tradicionalne hiše, imenovane bure, imajo življenjsko dobo do 30 let.
Izdelajo jih brez enega samega žeblja.
april 2000 43
