Revija Tabor 2000/4
Dan ... česa že? 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
AKTUALNO
Zimovanja
Zimovanja
Zimovanja
Zimovanja
Lovrenc na Pohorju 2000
Samorastniško zimovanje
nogomet, ki sta še posebej priljubljena
Cela zgodba se je začela z zborom za vodnike ob pri moškem (fantovskem, deškem) delu
nečloveško zgodnji jutranji uri – pol osmih vodnikov, štafete ali pa izvajali gimna-
zjutraj. Potem pa zlaganje hrane in druge stične akrobacije brez vsakršnih poš-
življenjsko potrebne opreme na avtobus. Pa kodb.
prihod naših zaspanih članov. In nato po eni uri Potem je bila na vrsti večerja. Po-
končno odhod proti štajerskemu koncu. magala nam jo je pripraviti zelo prijaz-
na gospa, ki nam je v kuhinji pomagala
dva dni. Za dežurni vod so sledili mokri
in umazani užitki v kuhinji, ki jih je
lahko okusil vsakdo, še posebej dežurni
vodniki, za vse ostale pa pester večerni
program s pesmijo, zvoki harmonike,
zabavnimi igrami in smehom. Okoli
pol desetih se je pravljica za najmlajše
končala, samo še umiti se je bilo treba
(kar ni ravno najljubše opravilo "ta
malih"), potem so se pa ob desetih uga-
snile luči in treba je bilo zaspati, kar pa
se še zdaleč ni uresničilo. Ko so po mu-
kotrpnih pogajanjih vsi zaspali, smo se
vodniki odpravili v jedilnico in imeli
vodniški sestanek, na katerem smo ana-
Pot se je vlekla v neskončnost, ker spet vrnili v to malo vasico na Pohorju. lizirali vsak dan posebej. Ja ja, ni to "kr
pa je tabornik iznajdljiv, smo si krajšali Res ganljivo. Seveda je bilo treba vse še tko"! In ko smo okoli polnoči končali,
čas z igranjem harmonike in petjem razpakirati, znositi hrano v kuhinjo in smo se čisto utrujeni spravili v naš glav-
slovenskih pesmi (Na Roblek bom od- razporediti člane po razredih. Naši ni štab – 1.B razred v prvem nadstropju.
šel, Slovenija, od kod lepote tvoje,…) najmlajši so medtem uživali v zimskem Potem s(m)o nekateri zaspali, drugi pa
in se ob tem neizmerno zabavali. Ker je sprehodu v neznano. Ko so prišli nazaj, počeli…khm khm…kar so zmogli.
bil šofer res prijazen, nam je privoščil še je bilo že vse pripravljeno za tradicio- Večinoma smo šli vsi takoj spat, saj ti
postanek za "lulat". nalno kosilo, "makaronflajš". Sledil je pri takem tempu ne preostane dosti
Nekje pri Mariboru smo kasneje počitek, nato pa nekaj gozdnih šol in, drugega.
rahlo zašli ampak ni bilo panike, gre- kar je zelo pomembno, igre v telovadni- Tako je bilo več ali manj vsak dan,
mo naprej. Končno smo po treh urah ci. Treba je omeniti našo telovadnico, ki vendar se je program čez dan zelo spre-
vožnje z našim dvonadstropnim avto- je res "tko d best in sploh suprca", ker minjal. Na gozdnih šolah, ki so bile vse
busom prispeli pred našo šolo. Tekle so smo v njej lahko igrali med dvema og- dni zimovanja, se je govorilo o Sloveni-
solze sreče, ker smo se po štirih letih njema (izredno nasilna igra), košarko, ji, svetu, prvi pomoči, izdelovalo se je
6 revija Tabor
AKTUALNO
obročke za rutke iz gline ali plastelina,
glasbila in papirnata letala, barvalo se
je taborniške kroje, pelo pesmice, bralo
pravljice, pogovarjali smo se, imeli kvi-
ze, risali skice in še mnogo več.
Tudi dričat smo se šli na bližnje
smučišče. Sploh nas ni motilo, da smo
morali vsakič iti na klanec, da smo se
lahko potem spustili po riti navzdol. Re-
zultat teh zimskih radosti so bile strga-
ne polivinilne vrečke, boleče riti (pred-
vsem od vodnic, MČ-kom je bilo itak
vseeno) in čisto mokri kombinezoni.
Ampak glavno je, da smo uživali. Po
približno eni uri pa pol so nam na smu-
čišče dostavili malico, da smo se malo
okrepčali in se spet zapodili v hrib. Malo
bolj leni so se sončili pri koči, najbolj
zagreti pa so šli bordat ali pa smučat. A
ste že poizkusili smučati v bulerjih? No,
tudi to je možno (preverjeno!).
Zgodba zase je tudi joga, ki se je na
zimovanju izvajala pod vodstvom izku-
šenega strokovnjaka in z glasbeno
spremljavo. Kako se spravimo v položaj
tigra, kita, kobilice, kosa, zarodka ali
speče kače? Z veliko iznajdljivosti in
smisla za humor! O tem pričajo tudi co, ki bi ti skuhala čaj. Ampak pustimo
mnoge fotografije. In navsezadnje sta to.
tu še ZOT in Lov na lisico. Lov na lisico Ne smem pozabiti omeniti še naših
je bil namenjen MČ-kom, ki so se zelo starih znancev, vapotov (Vapo – vaški
vživeli v iskanje pisem. Probleme jim je posebnež), ki nam tudi zdaj, tako kot
delalo samo zadnje pismo, skrito 10 pred leti, niso dali miru in so nas nadle- sliši, če to napišem… Med potjo smo se
metrov stran od šole. govali s svojim vpitjem in "frčoti". Še ustavili še na Trojanah na toplih, diše-
Kot udeleženka ZOT-a pa lahko po- dobro, da imamo nekaj krepkih fantov čih, slastnih (mastnih) krofih.
trdim, da je bil izredno geografsko zani- v našem rodu, tako da se nam ni bilo V glavnem, vsega je bilo konec, ko
miv. Videli smo ceste, reke, potoke, jeze- treba bati. smo se pripeljali nazaj pred šolo, od ko-
ra, hribe, doline, hribe in doline ter veli- Zimovanje je bilo kar prekratko, ko der smo se pred štirimi dnevi odpravili
iiiiiiiiko psov (vprašajte Jureta). Da o smo morali čez pet dni vse spakirati, vso novim dogodivščinam naproti. Samo še
vrisovanju, prvi pomoči, topo-testih in opremo naložiti na avtobus in zapustiti zbor, trikrat zdravo in odpujsali smo
ŽVN-ju sploh ne govorimo. Poseben iz- našo malo šolo. Le kdaj se bomo spet vi- domov. Še prej pa smo pospravili vso
ziv je, če se na ZOT odpravite s kar pre- deli? In spet potoki solza, še posebej ob kramo.
cej visoko vročino, tako kot jaz, in na predčasnem odhodu našega starešine in
vsakem ovinku vidiš posteljo, v katero bi vrnitvi v sivo Ljubljano. Katja Kvaternik - Puma
se zvrnil, in eno toplo odejo, pa mami- Saj ni bilo tako hudo, samo lepše se Rod Samorastniki
april 2000 7
