Revija Tabor 1999/5-6
Brez steklenice! 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
Glavna urednica: Mateja Šušteršič Dimic
Odgovorni urednik: Matija Tonejc
Namestnik odgovornega urednika: Miha Logar-Malus
Predsednik izdajateljskega sveta: Jože Petrovčič
Uredništvo: Jaka Bevk-Šeki (ilustracije), Igor Bizjak, Rafael
Kdo sploh smo taborniki?
mnenje
mnenje
Kalan, Primož Kolman, Tine Koloini, Branka Lešnjak, Marta
Lešnjak, Frane Merela, Barbara Papež, Franci Pavšer ml., Besen odziv zaskrbljene-
Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetličič-Medo (fotografija) in
Barbara Železnik-Bizjak (oblikovanje).
Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije.
ga bralca
TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za
šolstvo in šport Republike Slovenije.
(objavljamo le del pisma)
NASLOV UREDNIŠTVA:
Ne morete si niti predstavljati, kako obžalujem, da se pisanja v Tabor lotevam v
Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 061/300-
08-20, fax 061/313-180, E-mail: ztsŽguest.arnes.si; afektu in s skrajno mero kritičnosti. Ob branju članka "Kdo sploh smo taborniki" v
WWW: http://www2.arnes.si/guest/ljzts1/index.html. aprilskem Taboru (str. 20 in 21), ki sta ga za vodnike MČ-jev in GG-jev napisala
Cena posameznega izvoda je 390 SIT, letna naročnina je 3500 Barbara in Urban, pa sem v sebi poleg očitnih znamenj stresa zaznal tudi nujnost, da
SIT, za tujino pa 100 DEM. njegovo vsebino javno komentiram. Pisanje me je prizadelo na dveh ravneh: prvič, na
Tekoči račun: 50101-678-47184.
Rokopisov, diapozitivov in fotografij ne vračamo. ravni podajanja dejstev v članku, ter drugič, na ravni ideološkega sporočila, ki sem ga
Upoštevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za tekoče razbral iz sestavka in se na splošno vedno bolj poraja v slovenskem taborništvu.
leto.
TABOR po mnenju Ministrstva za kulturo RS štev. 415-306/92 Vrednote
sodi med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od
prometa proizvodov.
Sprašujem se namreč, kakšni medvedi in čebele bodo prišli iz voda, v ka-
Grafična priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana terem jim je vodnik nekaj "vcepljal v glavo", jih razživciran umirjal, jim
Tisk: Tiskarna Skušek d.o.o., Ljubljana "recitiral piflarijo", kot glavni dogodek vodovega sestanka na temo "tabor-
Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana ništvo" pa jim je ostalo v spominu tekmovanje v hitrem in pravilnem obla-
čenju in slačenju kroja. Bratje in sestre! Tovrsten potek vodovega sestanka
Naslovnica:Pugy
osebno bolj asociiram s preživetim gibanjem Hitlerjeve mladine kot pa s ta-
borništvom, kakršnega si želim predati prihodnjim rodovom. Moje pojmo-
vanje taborništva namreč ne temelji na vrednotah poslušnosti članov, avto-
ritarnem odnosu do mlajših, tekmovalnosti in uniformirani poenotenosti,
pač pa ravno nasprotno na samostojnosti članov, demokratičnih odnosih,
sodelovanju in sprejemanju drugačnosti. Tako mi je prišepnil veliki Manitu.
Veter, ki veje iz mojega članka, pa naj najbolj začutijo tisti, ki se v tabor-
niški organizaciji (ne)odgovorno ukvarjajo s kvaliteto dela z ljudmi in z is-
kanjem notranjih človekovih vrednot v vsakem posamezniku, ki edine lah-
ko poganjajo prostovoljno organizacijo kot je naša. Gre mi za to, da bomo
postali boljši ljudje in delali dobro.
Mir z vami!
Mito Kristan, RČM
4
Magnet, ki mladim
Marija Lah Vild predstavlja izziv
1932 - 1999 belgijski skavti poleti pri nas
V zadnjem času je za sodelovanje prostovoljnega osebja na prostovoljnem
Prvi pomladni žarki so ogreli od zime premraže- taboru Posočje 99 prišlo veliko prijav tudi iz Belgije. Enega izmed vodij skupine,
no zemljo. Prebujati se je začelo novo življenje, dre- ki bo poleti obiskala Slovenijo, Wouterja Velvicka smo povprašali, kako na
vesa so pognala prve brste, zacvetele in zadišale so obisk Slovenije ob dogodkih v Jugoslaviji gledajo starši skavtov in tudi
prve cvetice, žal pa se je v teh prebujajočih se pom- udeleženci sami.
ladnih dneh končala bogata življenjska pot zveste "Ljudje v Belgiji, še posebej starši, so zaskrbljeni, ko jim poveš, da
prijateljice prekmurskih tabornikov - Marije Lah odhajaš v Slovenijo. Vedno te vprašajo, če to ni del bivše Jugoslavije in
Vild. če tam (v Sloveniji) sedaj ni vojne. Na takšne in drugačne argumente
Kdo izmed tabornikov ni vsaj enkrat okusil slasti sem se dobro pripravil, preštudiral dogajanje okoli leta 1991 in to je za
Kuhinje pri babici Mici? V taborniški kuhinji, pod šo- zmanjšanje zaskrbljenosti dovolj. Ko jim povem, da je to dežela čudo-
torom in v naravi, najpogosteje ob Bukovniškem je- vite narave in razgibane pokrajine, lepega vremena in dobrih ljudi, so
zeru, nas je razvajala s svojimi dobrotami, celo pala- potolaženi. Starše je treba pač informirati in to je dovolj da "pospraviš"
činke in jabolčne zavitke - "retaše" - smo imeli za z dvomom in zaskrbljenostjo.
posladek. Bila je izvrstna kuharica in ustregla je tudi Skavti imajo že dovolj Francije, Italije in Španije, saj tja odhajajo
tistim najbolj razvajenim. Še na zadnjem taborjenju tudi na počitnice s starši. Ko sem jim omenil Slovenijo, so jih začeli
nam je priskočila na pomoč, čeprav se je le nekaj dni buriti duhovi dogodivščine - skrivnosti nepoznane dežele, jezik, ki ga
prej vrnila z visokogorske ture. ne razumejo in srečanje z domačimi skavti na prostovoljnem taboru.
Živela je z in za naravo, jo imela rada enako kot To je magnet, ki mladim predstavlja izziv."
človeka in skrbela zanjo. Ne samo njeni domači,
tudi taborniki smo se pogosto sladkali z domačimi
marmeladami ali pecivom, saj nas nikoli ni prišla
obiskat praznih rok.
Poznali smo jo kot babico Mico: kuharico, ljubi-
teljico gora, dobro poznavalko zelišč. Bilo je prijetno
prisluhniti njenim spominom, ob diapozitivih spoz-
nati daljne dežele, izvedeti prenekateri nasvet, s kate-
rim zeliščem ali čajčkom si lajšati takšne ali drugač-
ne bolečine. Svoje bogate izkušnje je prenašala na
nas, nas učila in vzgajala.
Neizrečene besede zahvale so obvisele v zraku,
naj jih veter raznaša čez polja in travnike:
"Hvala, babica Mica!"
Taborniki rodu
Veselega vetra
iz Murske Sobote
5
