Revija Tabor 1999/5-6
Brez steklenice! 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
V pričakovanju Supernove Primož
Stari kitajski zapisi pišejo, da je leta 1054 zasvetila zvezda, ki je zasen-
čila vse zvezde na nebu. Vidna je bila tudi podnevi. Danes vemo, da je bila
to Supernova. Supernova je dejansko eksplozija zelo velike in masivne
zvezde, katere svetloba zasenči prav vse zvezde v galaksiji, kateri pripada.
Tako sveti le nekaj dni ali tednov, potem pa spet ugasne. Mnogim se zdi ta
pojav kot rojstvo nove zvezde, v resnici pa gre za njeno smrt. Ko zvezdi
zmanjka goriva za jedrske reakcije, ki se odvijajo v njeni notranjosti, se po-
Veliki Magellanov oblak dre ravnovesje med silami in zvezda se začne krčiti. Gravitacija zvezdo ved-
no bolj stiska in zaradi močnih pritiskov pride do eksplozije. Zunanje plasti
zvezde tako odpihne daleč naokoli. Ostanek zvezde se potem tako skrči, da
premaga odpor elektronov (v atomih). Protoni in elektroni se združijo v
nevtrone. Celoten ostanek zvezde tako tvorijo le nagneteni nevtroni, zato
jim tudi pravimo nevtronske zvezde. Le-te se zaradi svoje majhnosti izred-
no hitro vrtijo, saj so ohranile vrtilno količino (tako kot drsalka na ledu, ko
gre v pirueto), tako da svetijo pulzirajoče. Pravimo jim tudi "pulzerji".
Tudi omenjena Supernova iz leta 1054 danes utripa kot pulzer. Okoli svoje
osi se zasuče kar 30 krat v sekundi, kar je, lahko priznate, za neko zvezdo
kar veliko. Okoli zvezde pa se je izoblikovala ena najbolj znanih meglic v
Ostanki Supernove iz leta 1987 vesolju.
Astronomi opazijo vsako leto nekaj Supernov v drugih galaksijah. Naj-
bolj znana je bila pred 12. leti v sosednji galaksiji - Velikem Magellanovem
oblaku, ki je viden le iz južnejših krajev. Ime je dobil po znanem pomorš-
Ostanki Supernove iz leta 1054
ozrimo se
10
... in ... Ostanki Supernov
ozrimo se v nebo
čaku, ki je prvi obplul Afriko. Prav v tej galaksiji so odkrili ogromno kopico samih
zvezd velikank, ki so glavne kandidatke za Supernove. Prav verjetno je , da jih je ve-
liko že eksplodiralo.
Znanstveniki so izračunali, da v galaksiji, kakršna je naša - Rimska cesta, iz-
bruhne v povprečju vsakih 100 let ena Supernova. Zadnja je izbruhnila leta 1604.
Kakšna je verjetnost, da bo kakšna izbruhnila v kratkem, si lahko izračunate sami.
"NEAR" V BLIŽINI EROSA
Ameriška vesoljska sonda NEAR (Near Earth Asteorid Randezvous), ki je bila v Srečanje sonde NEAR z Erosom
vesolje poslana z namenom, da iz bližine preuči nekaj asteoridov iz tako imenova-
nega asteoridnega pasu med Marsom in Jupitrom in se tudi vtiri v orbito okoli Erosa,
le to ni uspela. Uspela se je le približati asteoridu na
3827 km in ga izmeriti po dolgem in počez. Meri
namreč 33 x 13 x 13 km. Sonda NEAR, ki se je do
sedaj uspela približati že asteroidoma Matilda in VZHODI IN ZAHODI SONCA
Ida (kjer je odkrila še idino lunico), se bo ponovno
lahko poskusila vtiriti okoli 7 trilionov tonskega 01. 05. 15.05 01.06. 15.06.
Erosa 14. februarja 2000. Sonce vzide 05:50 05:30 05:15 05:10S
once zaide 20:09 20:27 20:45 20:54
SREČANJE LUNE S PLANETI V MAJU
Luna se bo v maju navidezno približala plane-
tu Veneri (ali Večernici) 18. maja. Obe boste na ta dan lahko videli zvečer nad za-
hodnim obzorjem. Dne 26. maja pa se bo Luna približala rdečemu planetu Marsu,
ki je ravno sedaj najbolj primeren za opazovanje. Luna bo že kar "debela" in svetla,
tako da bo sicer prav na ta dan motila opazovanje Marsa, zato pa si lahko Mars og-
ledate kakšen dan ali dva prej ali kasneje.
ZNANE IZJAVE
Vse je nepredvidljivo in
hkrati točno določeno !
LUNINE MENE
zadnji krajec 08. 05. 1999 ob 9:31
mlaj 15. 05. 1999 ob 4:06
v nebo
prvi krajec 22. 05. 1999 ob 7:34
polna luna 30. 05. 1999 ob 8:41
zadnji krajec
mlaj
07. 06. 1999
13. 06. 1999
ob
ob
6:21
1:04 11
