Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Olimpiade
reportaž , pravijo, se prirejajo vsaka štiri leta.
Razen če slučajno odpade. Ali če jo pozabijo organizirati. Ali pa če je
organizator iz Nove Gorice, povrhu vsega še taborniški rod, kjer jim
čas teče tako hitro, da jo organizirajo vsako leto. Olimpiado, namreč.
Seveda ne govorimo o kakšni navadni olimpiadici, kjer se prepotena
telesa bijejo za tiste bedne medalje in je stvar tako zelo nepomem-
bna, da sploh ne veš, kdaj je minila… Ne, govorimo o Soški
olimpiadi!
Grom buči in strela udarja…
je strel, gromov, pa morda tudi kakšen hurikan ali tornado,
bolj dobi tekmovanje na veljavi, kajti v takem vremenu si slo-
venski taborniki najbolj krepimo telesa in duha ter pokažemo
iz kakšnega testa je naša organizacija…
In tega se ponavadi organizator tudi drži. Tako je prišel ta
težko pričakovani petek, ko sem vpregel svojih petinsedemde-
set konjev v svoj voziček in kar kmalu ugotovil, da do Nove
Gorice ne bom prišel, če na kolesa ne montiram plavutk in
dodatnih brisalcev na notranjo stran vetrobranskega stekla.
Dobro, priplaval sem do Gorice oz. do tabornega prostora v
Nekje sem nekoč prebral (pa ne vem, če ni to bilo celo v centru Gorice (nasproti Perle!!! - nek se vidi razkoš!) ter se
"Mnogobojih", da mora vsako taborniško tekmovanje pote- utaboril s pobožno željo, da zna moj šotor plavat. No, ker ni-
kati v dežju in da čim hujše so nevihte, nalivi in plohe, več kot koli ne veš, kaj se zgodi naslednje jutro, ko odpreš šotor (po-
plave, zalitja), sem namesto pižame oblekel
kar anorak, na svoje froti-
Ta zmaga je plod dolgoletnih priprav in dela. V bistvu
smo se začeli pripravljati že ko smo bili stari dve leti (že
takrat smo slutili, da bo nekoč Soška olimpiada), takrat
se začne delati na tehniki. Ko smo malo odrasli, smo se
začeli kondicijsko in pripravljali smo tudi taktiko napa-
da. In krona vsega tega dolgoletnega dela je ta zmaga. "Mi je rekel, da moramo ta prehodni pokal naslednje leto prinesti nazaj!
Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili našim mamam, ki so Ej, ni šans!!!"
nam tako pridno kuhale, da smo zrasli v tako zdrave
pupe in fantiče, pa tudi našim nonam, ki kuhajo taboljšo
paštašuto.
12 Olimpiada della Soča
raste roza spalne nogavičke (seveda z zajčki in cofki) pa na- trenutkih se mi je vse skupaj razjasnilo. Nisem umrl. Nisem
taknil prav za to priložnost kupljene nove gojzarje… (še!) v raju. To ni bila nebeška svetloba temveč sonce! In an-
gel ni bil angel temveč široko nasmejan starešina Soških me-
Potem se je zgodilo jašev Vičo. O vodi ni bilo ne duha ne sluha, temveč so mejaši
Zjutraj, ko sem odpiral šotor, je prišel trenutek resnice. uredili, ne prav lepo, ampak naravnost odlično vreme. In po-
Prijel sem za zadrgo, globoko zajel sapo in se, medtem, ko tem še nasmejani Vičo, ki me vabi na kavico! In po-
sem zadrgo povlekel gor, preventivno pognal nazaj. In.. nič. tem še samo misel na to, kako prelepa bodo
Nobenega huronskega lomastenja vode v mojem šotoru, no- šele dekleta v tem sončku..! Ne-
benega mrzlo mokrega občutka in vse kar sem videl je bila le popisljivo!!!
neizmerno bleščeča svetloba.Seveda sem najprej pomislil na
to, da sem morilskemu valu vode podlegel v trenutku, umrl
neboleče in sem sedaj, logično, v nebesih, v raju. Konec
koncev se je pred mano pojavil tudi (sicer
predimenzioniran) angel.
No, po nekaj
Ne bom padel, to je le 'Kazačok'
13
