Revija Tabor 1998/7-8
"Ker ti spremeni življenje" 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
JAM
Piše, fotografira in raziskuje Pugy
EE
NA LASTNI KOŽI PRIDRUŽIMO SE (pridruži se nam tudi ti)
STANDARD V ČILU IZŠLA JE SESTAVLJANKA “PRIDRUŽI SE”.
Z nekaj več kot 3.000 ameriških dolarjev bru-
to nacionalnega dohodka na prebivalca se Čile
uvršča v srednje razvite južnoameriške države.
Vendar je Čile za ta del sveta relativno draga drža-
va – predvsem storitve so drage, kar je tudi posle-
dica visokega stroška delovne sile in majhne stop-
nje nezaposlenosti (v letu 1993 le 4,6 odstotka).
Povprečen turist zapravi v Čilu (če izvzamemo
daljše prevozne stroške) okoli 250 ameriških do-
larjev na teden. Seveda skromnost in razkošje ne
poznata meja in je ta ocena zelo relativna. Med
južnoameriškimi državami, članicami ekonom-
skega združenja Mercosur, veljajo nižje carinske
dajatve in je zato tudi trgovina živahnejša, v Čilu OD ARIKE DO OGNJENE ZEMLJE
pa je na policah moč dobiti tudi artikle iz teh dr-
žav. KJE IN KAKO MENJATI DENAR
Bančni sistem je v Čilu zelo urejen. Banke so odprte vsak
dan od 9. do 14. ure, zaprte pa so ob sobotah in nedeljah. Tujo
valuto menjajo le redke banke,
zato je potrebno poiskati me-
njalnice. Teh ni veliko, je pa
vsekakor bolje menjati denar v
menjalnicah, kakor na cesti.
Provizije v menjalnicah niso
visoke, najbolj ugodna pa je
menjava ameriškega dolarja.
Najlažje in brez zapletov prideš
do čilskega denarja na banko-
matu, vendar pa so le-ti naj-
večkrat dovzetni le za sistem
plačilnih kartic Diners club,
Mastercard in Visa, v nekaterih
primerih pa tudi American ex-
press. S temi karticami je možno
tudi nakupovanje po nekaterih tr-
govinah, vendar morate biti pozor-
ni, da ne pride do zlorabe. V primeru
42 TABOR
potovanja po podeželju si je domačo valuto bolje zagotoviti v Kaj pa potem?
večjih mestih že prej. Naslednjega, osmega, ob Niagarskih slapovih v Kanadi
V času jamboreeja bodo udeleženci menjali denar tudi na leta 1955, in še desetega leta 1959 na Filipinih, se zaradi de-
samem tabornem prostoru, zagotovili pa bodo tudi določeno narja nisem mogel udeležiti, od Maratona v Grčiji leta 1963
število bankomatov. naprej pa nisem zamudil nobenega več. Najprej kot član
mednarodnega osebja, večkrat tudi kot član evropskega ali
svetovnega skavtskega komiteja, na zadnjem pa sem imel še
prav posebno in na mojo kožo pisano zadolžitev.
Naslednji v Čilu bo že tvoj enajsti. Kaj boš počel tam?
Že leta 1995 na svetovnem jamboreeju na Nizozemskem
mi je Hans Van Ark, načelnik zleta, zaupal odgovorno nalogo
šefa protokola. Delo je bilo dobro opravljeno, spoznal pa sem
tudi veliko pomembnih ljudi; med njimi tudi Patricka Lyona,
načelnika naslednjega jamboreeja v Čilu. Priporočila so priš-
la v pravem trenutku in moja vloga bo tudi v Čilu podobna:
organizacija in priprava srečanj in sprejemov pomembnih
ljudi iz skavtskega in javnega življenja. Delo s “pomembnimi
ljudmi” zna biti tudi zoprno, v spominu pa se vsi neljubi do-
godki obrnejo in postanejo prave anekdote.
Nam lahko predstaviš tudi tvojo idejo pomoči v ope-
raciji “Los Andes”?
Odločitev, da bo moja skavtska organizacija sodelovala v
operaciji Los Andes (gre za zbiranje denarja, s katerim bo or-
ganizator omogočil udeležbo na jamboreeju čim večjemu
številu vodov iz posameznih držav članic WOSM-a, ki teh fi-
nančnih možnosti nimajo), je botrovala zbiranju kreativnih
idej za čim manj vsiljivo in čim bolj učinkovito pridobivanje
finančnih sredstev. Pravi model vagončka (za poznavalce si-
Hartmut Kayler, šef protokola
stem HO), ki ga izdeluje največji nemški izdelovalec teh že-
lezniških sistemov, je unikat, oblikovan po moji ideji, oprem-
KAJ DOGAJALA? ljen z oznakami WOSM-a in jamboreeja v Čilu, kupujejo pa
Pred mikrofonom: Hartmut (Kayler) iz VCP Bavaria (Verband ga člani v organizaciji in tudi navzven ter s tem zbirajo ome-
Cristlicher Pfadfinder), stari znanec svetovnih skavtskih jamboreejev njena finančna sredstva. Cena posameznega modelčka je 80
Kdaj si prvič sodeloval na jamboreeju? nemških mark. Sicer pa ideja ni osamljena, Italijani so na
Kot udeleženec sem bil na jamboreeju že leta 1951 v Av- primer prodajali koledar za leto 1998, angleški skavti pa zbi-
striji v Bad Ischlu. Spominjam se, da so nas do prostora pripe- rajo denar s prodajo knjige Join in jamboree.
ljali z ameriškimi vojaškimi tovornjaki in da je skoraj ves čas In načrti za prihodnost?
jamboreeja deževalo. V tem času spalnih vreč še nismo pozna- Na naslednjem leta 2003 se bo zagotovo še našlo kakšno
li, imeli smo le šotorska krila in stare vojaške odeje ter šotore, delo zame. Potem je tu še stota obletnica skavtstva, ki jo bomo
ki so že odslužili svojemu namenu. Bili smo premočeni do ko- verjetno praznovali na jamboreeju v Angliji leta 2007. Leta
že, vendar se mi je ta dogodivščina kot mlademu fantu močno 2011 pa …
vtisnila v spomin. Takrat je sodelovalo okoli 13.000 skavtov iz … je še predaleč, da bi se človek obremenjeval s tem.
34 držav. Bomo še videli!
TABORNIŠKA REVIJA 43
