Revija Tabor 1998/7-8
"Ker ti spremeni življenje" 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
Oj, Postojna, naš izletni cilj!
Se kdaj sprašujete, zakaj je šel človek na kov. ski park. Tam smo se igrali, smejali, po-
Luno? Ali pa se kdaj vprašate, zakaj je voda Med to proceduro se je do mojih govarjali, plezali, se lovili in poležavali.
prozorna in ali je Schwarzeneger res tako ušes prikradel nenavaden, šumeč, bob- A vsaka stvar ima svoj konec in naš je
močan kot je videti???? Mi se nikoli!!! Mi se neč zvok. Prepustil sem se usodi in odšel bil takrat, ko so naši prazni želodčki za-
raje odpravimo na izlet v Postojno. In se tudi dalje. Zvok je povzročala zelo deroča čeli peti Revolucijo.
smo. Pivka, ki se za razliko od Postojnske Naš protinapad sta bili opera Hrana
Kdo smo to mi? Mi smo štirje in arija Pizza. Zvečer smo še malo
zmešani vodniki s 25 otroki in z na- zapeli in se kar hitro zavili v spalne
šo pridno načelnico Tanjo. Kaj vreče.
predstavljamo? Ja, družino GG!! In Drugo jutro smo malo potelo-
to celo zelo aktivno. Zato smo se pa vadli, se najedli in se takoj zapodili
odpravili na tridnevni izlet. Šli smo na bližnjo Pečno reber. Sicer je pot
neko soboto na začetku prvomaj- zelo kratka, ampak mi, veliki poz-
skih počitnic. Pa to "tak" ni po- navalci kart, smo rekli, da bomo
membno. Za Postojno smo se odlo- šli malo naokoli, da si ogledamo
čili zato, ker se nas veliko ne spozna pokrajino. Čez pol ure smo že ugi-
na to območje, ki ima veliko zani- bali, v katero smer jo bomo ubrali!
mivosti, pa še "fajn" toplo je tam. Na srečo smo v pravo. Opazil sem
Ene od teh kraških zanimivosti so dosti mladih, komaj posajenih
npr. Postojnska jama, Betalov smrekic in sem se takoj spomnil
spodmol in Otoška jama. In prav na to, da so tu in drugod po Krasu
tja smo se najprej odpravili. v 15. in 16. stoletju posekali
A ne sami, saj bi se izgubili, ogromno dreves, ki so jih uporabili
ampak z vodičko, ki smo jo med za gradnjo Benetk. Pa tudi sam
potjo do jame pobrali pred še večjo mojster Stradivari je svoj les za
Postojnsko jamo. Pot se je nadalje- Trening za kuhanje golaža na ROT-u violine in violončela delno "uvo-
vala. zil" s Krasa in od drugod iz Slove-
Peljala je po majhni potki, mimo jame tukaj vidi. Počasi smo šli ven. nije.
hišk in ljudi, ki so se čudili našim rut- Razlika v svetlobi je povzročila, da od Ampak večino moje pozornosti je
kam. začetka nisem videl ničesar in to je bil pritegnil manjši poligon, ki je imel na
V jami je bilo kar mrzlo, saj je pov- verjetno vzrok, da sem se pobliže spoz- robu razstreljeno hišo. Kaj hitro se mi je
prečna temperatura med 8 in 15 stopi- nal z nekim drevesom, ki je že lepo ča- posvetilo, da smo verjetno na vojaškem
njami. Ampak, kaj nam bo to. Sicer nas kalo name. vadbišču. V istem trenutku sem v bistvu
je pa tako pogrela lepota jame. Pred- Vzel sem aspirin in se odpravil da- opazil tudi tablo z napisom MINSKO
vsem svetlikajoči se mikroorganizmi, ki lje. Ob nekaj vicih in pesmicah smo hi- POLJE. Moram reči, da če bi z isto hi-
so videti kot dragulji. Nekaj malih je tro prišli do Betalovega spodmola. To je trostjo kot takrat tekel zraven Schumac-
prišlo na idejo, da bi si odlomili nekaj manjša grapa, v kateri se je skrival stric herja v formuli, bi ga verjetno pozdravil
teh kamnov, pa smo jim to kar hitro iz- pračlovek, ki se je tam menda skril pred in šel dalje. S tako hitrostjo smo hitro
bili iz glave (s tisto skalo – šala, gospodom jamskim medvedom, katere- prišli do koče, kjer smo si pozneje sku-
ha,ha,ha ). Vsi vemo, da tega ne smemo mu je verjetno ukradel med. hali pasulj. Cel večer smo uživali in se
Ko smo se vrnili, smo takoj šli v šol- nastavljali še zadnjim sončnim žar-
36
početi, saj s tem zaviramo rast kapni-
TABOR
kom, ki so nas božali. Bili smo priče prekra-
snemu sončnemu zahodu. Počasi smo se
vrnili nazaj. Hodili smo po makadamski
cesti. Takrat mi je Bojan povedal, da se ma-
kadam imenuje po grofu MacAdamu. Ta si
je kot prvi dal svojo potko do graščine posi-
pat z "šodrom".
Zvečer se je pričela svečana ceremonija
v taborniškem domu. Na tej ceremoniji
smo v naše kroge sprejeli tri nove tabornike. Skorajda celotna izletniška odprava
Vsi trije so se postavili okoli sveče in poveda-
li prisego. Po prisegi so dobili rutice in palč-
On je eden najboljših obrambnih igralcev, kar sem jih videl.
ke, na katere so nataknili vsak po tri zvezde. Vsaka zvezda za
Ampak, usoda je hotela, da se je tudi on, kakor mnogi pred
eno željo, ki jo želijo uresničiti pri tabornikih. Zatem smo si
njim, udeležil nesreče, v kateri je bil on glavni igralec. Ko je
pa vsi med seboj podelili verižice z majhnimi plastelinastimi
hotel ubraniti žogo, je skočil v zrak in se z nogo zamotal z
kroglicami. Od zdaj naprej bomo za vsako
nasprotnikom. Tako se je zgodilo, da je tudi on zavzel hori-
akcijo dodali eno kroglico.
zontalno lego. Na srečo se je vse končalo samo z gromozan-
Ker se nam pa
skim pokom. Naslednja nesreča se je zgodila na poti domov.
Našemu malemu Mihecu je postalo slabo. "Pa kak mu te
naj ne bi blo," ko pa je pojedel rekordnih
10 sendvičev z evrokre-
mom, čips, bonbone, sok,
mleko, … .
Sicer se je pa naša dogo-
divščina končala brez večjih
incidentov. Malo žalostni, da se
je izlet že končal, smo se vrnili v
Maribor. Vse kaže, da se še nada-
lje ne bomo spraševali, zakaj je
voda prozorna, ampak bomo šli na
naslednji izlet. Prepričan sem, da nas
Trije no Kras ni zadnjič videl.
vi taborn
iki z zve
zdicami P.S.:
želja
V imenu družine GG bi se rad zahva-
še ni dalo
lil Rodu kraških viharnikov, da so nas
spati, smo še nekaj časa peli
sprejeli v njihov taborniški klub in da smo
in nato utonili v sanje.
lahko tam prespali te tri dni.
Ko smo se naslednje jutro zbudili, smo imeli še nekaj
časa do odhoda vlaka, zato smo se spakirali do stadiona. Volili Tinek, XI. SNOUB Maribor
smo dve ekipi in brž pričeli z nogometom. Goli so padali ena-
ko hitro kot igralci. Fenomenalen je bil naš dobri, stari Ciril.
TABORNIŠKA REVIJA 37
