Revija Tabor 1998/2
Škarje in nalepka 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila 
UTRIP IZ SLOVENIJE ...
... IN OD DRUGOD
taborniško deželo odnesel vihar. Alica je na
Dobrovoljci smo svoji poti do čarovnika Aleša srečevala
nesrečneže, ki so se želeli svojih slabih na-
praznovali svoj 43. vad (le-te so tudi zaigrali) znebiti. (Nekdo je
rojstni dan hotel postati veder, drug spoštljiv, ...) Na
srečo so se teh napak vsi zavedali, da pa bi
Kaj neki se je tokrat dogajalo? No, pokazali, kako se kesajo, so morali pihati v
saj veste, kaj se dogaja na takih za- pojočo travico. Navsezadnje so Alica in ostali
devah. Pa vendar, samo nekaj za ilus- prispeli do čarovnika, ta pa jih je poslal za
tracijo. Dobrovoljci namreč vsako leto čarobno zaveso in na koncu so vsi pokukali
praznujemo svoj rojstni dan v decem- izza zavese v krojih in nasmejani, ker so
bru, točneje 18. 12. Da pa se na ro- postali taborniki.
dovem dnevu ne bi basali samo s torta- Medtem, ko se je čarovnik ukvarjal z
mi, na ta dan podeljujemo vsa čaranjem za čarobno zaveso, je sledila pred-
zaslužena priznanja in osvojena znanja stavitev vodov - tako starih kot novih. Lepo je
ter osrečujemo nove člane z rutkami. bilo videti, da so se potrudili prav vsi in da so
Končno smo v četrtek, 18. 12. 1997, nekateri celo zapeli pravo vodovo himno ali
le dočakali naš težko pričakovani rodov pa zaigrali skeč.
rojstni dan, za katerega je bilo potreb- Navdušenje je naraščalo in napočil je
nih kar nekaj dni priprav in igralskih trenutek, ko so najprej mali medvedki in
sposobnosti. Ker nas je v rodu tako ve- čebelice z navdušenjem sprejeli rutke in s
liko, se pač vsi nismo mogli stlačiti v tem postali pravi taborniki. To je veljalo tudi
prostor, v katerem imamo redne ses- za gozdovnike in gozdovnice, ki so svoje
tanke in smo morali najeti kar celo dvo- rdeče rute zamenjali za zelene. Seveda nis-
rano v bližnjem domu upokojencev. mo pozabili na vsa zaslužena priznanja, ki
Bilo nas je kar 57, od tega 25 radoved- so si jih člani med letom prislužili. To leto
nih MČ-jev, 10 navdušenih gozdovni- smo sprejeli med starejše vrste tudi nekaj
kov in gozdovnic, 15 z delom prezapos- PP-jev, ki so končno dobili svoje modre rute.
lenih PP-jev, 5 mamic in očkov ter naša Na koncu je sledilo še petje rodove
zvesta umetnika, fotograf Wulfi in sne- himne, ki smo jo seveda znali vsi, in himne
malec Kocka. medvedkov in čebelic. Ker pa je ostalo še
Začelo pa se je takole. Najprej nas je nekaj posnetkov v fotoaparatu , je sledilo
naš starešina Aleš prijazno presenetil s množično slikanje z našo papirnato masko-
kratkim pozdravom, nato pa prepustil to (Gardaland, skrij se!!).
prostor in besedo naši igralski skupini, Tako, dan se je že dodobra prevesil v noč
sestavljeni iz vseh navzočih PP-jev. in iz dvorane so odhajali zadovoljni, nasme-
Igra, s katero smo predstavili taborniške jani obrazi, ki jim bo letošnje praznovanje
zakone, je bila zasnovana na podlagi rodovega dne zagotovo ostalo v spominu.
zgodbe Alica v čudežni deželi, le da je No, konec tedna se je odvijala še bolj glasna
bila taborniško obarvana. Mala Alica je čajanka, ampak o tem kdaj drugič.
hotela postati tabornica, zato jo je v Nadja Džankovič, RDV
34 TABOR
JELKOVANJE TABORNIKI SMO SE UDELEŽILI
V soboto ob 12. uri smo se taborniki zbrali pred šolo in se SKAVTSKIH ZAOBLJUB
skupaj odpeljali v dom na Vanečo, kjer smo preživeli dva dni
med počitnicami. Začelo se je z izdelovanjem okraskov za 13. decembra 1997 se nas je nekaj tabornikov iz Rodu gor-
jelko, ki jo je nadomeščala smrekova veja. Po okraševanju je janskih tabornikov (četa Porečani iz Šmihela) odzvalo vabilu
imel načelnik Danijel pogovor z novimi taborniki, večerji pa in se udeležilo svečanih skavtskih zaobljub. 15 novincev
je sledil še slavnostni del, na katerem so taborniki-začetniki
zaprisegli. Pred tem so morali biti nekaj časa oblečeni v
šotorko in po obrazu namazani s sajami. Po procesu smo
imeli še nekaj skečev in sodiščni obred, kjer smo nekaterim
tabornikom izbrali taborniška imena.
... pa še skupno poziranje pred fotoaparatom ... Mateja, RBŠ
novomeške dekanije je bilo ob osemnajsti uri zvečer pri
večerni maši v župnijski cerkvi sv. Mihaela v Šmihelu svečano
sprejetih med skavte. Poleg tabornikov so bili prisotni še starši
ter njihovi domači, skavti iz Grosupljega in Starega trga ob
Ložu ter številni drugi farani. Pred skavtskim praporom pri ol-
tarni mizi v cerkvi so dali novinci skavtsko zaobljubo. Ko jo je
novinec izrekel, mu je voditelj nadel skavtsko rutko, ki izraža
pripadnost skavtskemu gibanju. Po svečanih zaobljubah smo
ZIMOVANJE V ZELŠAH se taborniki in skavti še igrali, nato pa je sledila pogostitev. Po-
Med zdaj že lanskimi božično-novoletnimi počitnicami smo sladkali smo se tudi s torto, na kateri je bil medvedek, kajti
Lakotniki doživeli nekaj izjemnega in nepozabnega - zimovanje v ime njihove skavtske skupine je GORJANSKI MEDVEDI. Pos-
Zelšah pri Cerknici. Pet GG-jev - Živa, Neva, Ines, Silvi in Rok smo netek je s pogostitve.
se z vodnico Mojco pridružili petdnevnemu zimovanju postojnskih Besedilo in fotografija: Helena Murgelj
tabornikov. Sicer je res, da smo bili vsi skupaj najprej rahlo žalost- Četa Porečani, Šmihel, RGT Novo mesto
ni, ker nam zima ni privoščila snega, a smo že po prvem dnevu
pozabili na to. Vsa doživetja in nova prijateljstva so nas prevzela.
Pomešali smo se med postojnske prijatelje ter skupaj z njimi ust-
varjali, se igrali taborniške igre, tekmovali, prepevali, izdelovali
čestitke, slikali na majice, se spuščali z balkona, pričakali dedka
Mraza, ... Po izletu v Rakov Škocjan in ogledu Postojnske jame ter
Predjamskega gradu smo bili očarani nad lepotami kraškega sve-
ta. Pet dni druženja s Kraškimi viharniki pa je obrodilo številna
prijateljstva. Polni idej in nepozabnih doživetij smo že med potjo
proti domu ugotovili, da so bile to ene najlepših počitnic, kar smo
jih doživeli doslej. Zato še enkrat - HVALA vsem RKV-jevcem za lepe
trenutke, ki smo jih preživeli v vaši družbi.
LAKOTNIKI, RJZ Velenje
TABORNIŠKA REVIJA 35

