Revija Tabor 1998/2
Škarje in nalepka 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
ASTEROID 3753
G
ravitacija je sila, ki določa gibanje
zvezd, planetov, galaksij in drugih
teles v vesolju. To je sila, ki jo
povzroči privlačnost neke mase. Tako so tudi
Zemlja in ostali planeti Osončja ujeti z
gravitacijsko silo Sonca. Luno privlači
gravitacijska sila Zemlje, Sonce pa je skupaj
z vsemi svojimi planeti ujeto v gravitacijski
ples okoli jedra neke galaksije, ki ji pravimo Osončju so jih našteli že blizu deset
Rimska cesta. Praviloma so poti, po katerih tisoč. Največji z imenom Ceres meri v
Nenavadna pot Asteroida 3753 po Osončju
krožijo manjša telesa okoli večjih, podobne premeru tisoč kilometrov in obkroži
krožnicam ali elipsam. Kot pri vsakem Sonce v dobrih štirih letih in pol. To je
pravilu pa se najdejo tudi tukaj izjeme. Ena Sonca v vesolje. In to se ponavlja vsakih bil tudi prvi asteroid, ki so ga odkrili.
takih je Asteroid 3753. 385 let. Asteroid 3753 so odkrili leta Odkril ga je Giuseppe Piazzi leta 1801,
To je približno 5 km v premeru veli- 1986, lansko leto pa je preletel Zemljin ravno na Novega leta dan. Samo dva
ka "skalica", ki pa, če ne upoštevamo južni pol v približno stokratni od- asteroida sta še, ki imata premer večji
njene čudne poti, ni nič posebnega v daljenosti Zemlja-Luna. Kljub temu, da od 500 km. To sta Palas in Vesta. Ostali
vesoljnem prostoru. Njegova posebnost se je tako približal Zemlji, ni bil viden pa so manjši. Praktično bi vsako skalico
je prav njegovo gibanje. Asteroid 3753 niti v srednjevelikih teleskopih. Bil je v vesolju lahko imeli za asteroid. Včasih
se sicer vestno podreja gravitacijskim deset tisočkrat manj svetel kot najbolj kakšen pade tudi na Zemljo in za seboj
zakonom in tudi ima "veliko željo" medla zvezda, ki jo še opazimo s prosti- pusti sled v obliki kraterja. Zadnji je
obkrožiti Sonce. Toda tu se je našel mi očmi. menda padel decembra na Grenlandijo.
nesrečni planet, ki mu njegovi prebival- Asteroidom bi lahko rekli tudi maj- Menda je bil velik kakih 100 m v pre-
ci pravijo Zemlja. Vsakič, ko se Asteroid hni planeti, in ni čudno, da se jih je meru, potres pa so čutili celo na Islan-
3753 želi približati Soncu in ga oprijelo tudi ime planetoidi. V našem diji. Žrtev ni bilo, saj je padel na ne-
obkrožiti, in to se zgodi vsakih 385 let,
mu ta nesrečna Zemlja prekriža pot.
Preveč se približa Zemlji, da bi njegova
pot vodila naprej okoli Sonca. Gravita-
cija Zemlje ga pritegne k sebi in mu
drastično spremeni tirnico. Potem As-
teroid 3753 poskuša znova. Sonce skuša
po zakonu gravitacije obkrožiti z druge
strani. Toda glej ga zlomka! Spet naleti
na Zemljo, ki se je medtem že tudi pre-
maknila po svoji poti okoli Sonca. As-
teroid 3753 tako odnese spet stran od
18 TABOR
Asteroidi so le redko pravilne okrogle oblike
LUNINE MENE:
prvi krajec 03.02.1998 ob 23:55
ščip 11.02.1998 ob 11:24
ZNANE IZJAVE
zadnji krajec: 19.02.1998 ob 16:29
Sem rojen učenec! Kar ob-
mlaj 26.02.1998 ob 18:28 staja je moj učitelj!
(Kahlil Gibran)
naseljeno področje. Lahko pa si pred- področju Srednje Amerike in severnega lahko razmislili tudi v Sloveniji, saj
stavljamo, kaj bi bilo, če bi padel na dela Južne Amerike, saj se bo zgodil popolni sončni mrki lahko pritegne-
kakšno evropsko velemesto, saj je imel ravno okoli poldneva po tamkajšnjem jo veliko turistov, hkrati pa lahko
udarec nekajkratno moč hirošimske času. Kot delni mrk bo viden v ZDA in pomenijo promocijo naše države.
bombe. Skrb, da novica ne bi prišla v Mehiki ter srednjem delu Južne
javnost in povzročila paniko, govori o Amerike. Mrk pri nas na žalost ne bo vi- VENERA KOT DANICA
resnosti zadeve. Kljub temu se je novica den, lahko pa nas potolaži dejstvo, da Venera je že na jutranjem nebu.
znašla na straneh časopisov že v sredini
januarja letos. Manjši, in teh je največ,
pa zgorijo v zemljini atmosferi in zas-
vetijo kot utrinki. Tem ponavadi pravi-
mo meteoriti, saj si njihova velikost ne
zasluži več imena "skalica" ampak
kvečjemu "kamenje", če ne celo
"pesek". Večina poznanih asteroidov se
zadržuje v orbiti okoli Sonca nekje med
Marsom in Jupitrom. Tej orbiti pravimo
tudi "Pas asteroidov". Neka hipoteza
celo pravi, da je na tem mestu nekdaj
krožil planet, ki se je zaradi nam zaen-
krat še neznanega razloga razletel na Tako nekako je, če na Zemljo pade asteroid
koščke, ti koščki pa so danes asteroidi.
Nihče pa ne ve, ali so na tem dom- bomo že drugo leto v avgustu doživeli Kot predhodnica Soncu sveti zjutraj
nevnem planetu morda živela tudi lju- podoben popoln mrk v Sloveniji, prav na vzhodni strani neba. Ker je
dem podobna bitja, ki so morda izumi- tako okoli poldneva. To bo hkrati tudi najsvetlejša, zadnja zbledi v jutranji
la atomsko bombo. zadnji sončni mrk v tem tisočletju. Za- zarji. Kot Danica bo svetila tja do
nimivo je, da na Internetu že lahko na- poznih poletnih dni, proti koncu leta
POPOLNI SONČNI MRK jdemo turistično ponudbo v nekaterih pa bo spet gost na večernem nebu.
Popolni sončni mrk bo nastopil 26. državah, ki bodo deležne tega nebes- Takrat ji bomo spet lahko rekli
februarja in bo najbolje viden na nega spektakla na ta dan. O tem bi Večernica. Primož
TABORNIŠKA REVIJA 19
