Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
godrnja, medtem ko se premetava po Ravno njemu nasproti, držee se za niz- No, ali se je kak volk že lahko pohva-
puščavi. ko vejo, je stal gol rjav otroček, ki to- lil, da je imel človeškega mladiča med
»Ta norec je bil tako brez pameti, da liko da je znal hoditi - tako mehka, svojimi otroki?«
je skočil v drvarjev taborni ogenj in si oblasta drobna stvarca pač še nikoli
opekel šape,« je rekel oče Volk in za- ni prišla pred volčji brlog. Pogledal je Tako je Mavgli prišel k volčji dru-
renčal. »Tabaki je z njim.« očetu Volku naravnost v obraz in se žini, ki ga je vzgojila in branila
»Nekaj prihaja po bregu navgor,« je zasmejal. pred nevarnostmi džungle. Pre-
rekla mati Volkulja in zastrigla z enim »To da je človeški mladič?« je rekla den se lotiš branje knjige, pa od-
ušesom. »Pripravi se.« mati Volkulja. »Nikoli še nisem nobe- govori na vprašanje, ali poznaš
Grmovje v goščavi je malo zašumelo, nega videla. Prinesi ga sem.« kakšen evropski mit o eloveku,
in oče Volk se je prihlulil z zadnjim Volk je vajen prenašati svoje mladiče, ki ga je - podobno kot Mavglija -
delom telesa k tlom, pripravljen za in more, če je treba, nositi v gobcu hranila volkulja. Legenda je po-
skok. Ko bi ga bili tedaj opazovali, bi jajce, ne da bi ga zdrobil, in čeprav so vezana z nekim evropskim me-
bili videli najbolj čudovito reč na sve- se čeljusti očeta Volka sklenile na otro- stom. Če ne veš, vprašaj vodni-
tu - volka, ki se je ustavil sredi skoka. kovem hrbtu, noben zob ni niti opra- ka.
Pognal se je bil, preden je videl, proti snil otrokove kože, ko ga je položil
čemu je skočil, in potem se je skušal med mladiee. Odlomek je iz knjige:
zaustaviti. Tako se je zgodilo, da je ši- »Kako je majhen! Kako je gol, in - kako Rudyard Kipling: Knjiga o džungli.
nil poldrugi meter visoko naravnost v pogumen!« je tiho rekla mati Volku- Prevod: Janez Gradišnik. Izdala Mla-
zrak in se spustil na tla skoraj prav lja. Otroček se je prerival med mladi- dinska knjiga, 1965.
tam, od koder je bil skočil. či, da bi se približal njenemu toplemu
»Človek!« je zarenčal. »Človeški mla- kožuhu. »Ahai! Se že hrani skupaj z Ilustriral Šeki
dič. Poglej!« drugimi. To je torej eloveški mladič.
KUHINJA
MARELIČNE TORTICE in
SADNI KOLAČ
Za 16 tortic potrebuješ:
- 125 g margarine,
- 125 g sladkorja,
- 1 vrečko vanilijinega sladkorja,
- 3 jajca,
- 150 g moke,
- noževo konico pecilnega praška,
- 16 polovic marelic (svežih ali vloženih),
- 16 modelčkov iz papirja.
1. Margarino, sladkor, vanilijin sladkor, jajca, moko in
pecilni prašek daj v skledo in vse skupaj z mešalnikom
stepaj dve minuti, da nastane gladka zmes.
2. Razpolovi 8 marelic in jim odstrani koščice ali pa
izberi 16 lepih vloženih polovic. Stresi jih na cedilo, kjer
naj se dobro odcedijo.
3. V vsak papirnat modelček nadevaj 2 žlici testa in nanj
položi polovico marelice.
4. Rešetko v pečici postavi na srednjo višino, zloži nanjo
modeleke s torticami in zapri pečico. Temperaturo
naravnaj na 180 stopinj Celzija, tortice pa naj se pečejo
od 15 do 20 minut.
5. Pečene tortice vzemi iz pečice. Ko se nekoliko
ohladijo, jih lahko narahlo posuješ s sladkorjem ali pa
jih postrežeš s stepeno sladko smetano.
Iz testa za marelične tortice lahko spečeš tudi sadni
kolač.
1. Z margarino dobro namaži model za torte, ga napolni
s testom in lepo zgladi na površini.
2. Testo obloži s 500 grami sadja (uporabiš lahko
izkoščičene češnje, razpolovljene češplje, jabolka ali
drugo sadje).
3. Kolač peci v pečici pri 180 stopinjah Celzija, in sicer
od 25 do 30 minut.
Recept smo si izposodili iz knjige:
Sigrid in Harald Theilig: Radi kuhamo. Pri DZS v
Ljubljani je izšla leta 1983. Ilustrirala Neva in Šeki
