Revija Gozdovnik 2001 št. 13
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila 
ZGODBA O ...
MAVGLIJU
O Knjigi o džungli si verjetno že slišal/-a, celoveeerna risanka, posneta po zgodbi Rudyarda Kiplinga
(čeprav nekoliko spremenjena), je žela velike uspehe. Pisatelj, znan tudi po povesti Kim, je za svoje delo
leta 1907 dobil Nobelovo nagrado za literaturo. Pri skavtih in tabornikih je na Knjigo o džungli vezanih
nekaj poimenovanj. Baden Powell je na primer starostno skupino najmlajših tabornikov imenoval voleiči
- dečka Mavglija, ki se je izgubil v gozdu (ali pa so ga tam zapustili), je namreč posvojila in vzgajala volčja
družina. Vodji volčjega tropa v Knjigi o džungli je ime Akila, v prenesenem pomenu pa to predstavlja
vodnika, ki ga morajo vsi poslušati. Za to, da se boste morda navdušili za branje, vam ponujamo odlomek
z začetka zgodbe.
Bilo je v Sionijskih hribih, nekega zelo in srečo in močne bele zobe želim ple- »Prisrčna hvala za to dobro večerjo,«
toplega večera, ob sedmih, ko se je menitim otrokom, da ne bi nikoli po- je dejal, oblizujoč si ustnice. »Kako
oče Volk zbudil po dnevnem počitku, zabili lačnih na tem svetu.« To je bil lepi so plemeniti otroci! Kako velike
se popraskal, zazehal in drugo za dru- šakal - Tabaki, piskrolizec - in indij- oči imajo! In tako so mladi! Resnič-
go razkrečil šape, da si prežene ob- ski volkovi Tabakija zaničujejo, ker no, da, lahko bi se bil spominjal, da
čutek zaspanosti iz konic. Mati Volku- teka okoli in dela zgago, raznaša čen- so otroci kraljev že v zaeetku možje.«
lja je ležala z velikim sivim smrčkom če, in je cunje in koščke usnja z vaš- Tabaki je seveda prav tako dobro kot
nad svojimi četverimi mladiči, ki so kih smetišč. Vendar se ga tudi bojijo, vsakdo drug vedel, da ni večje nesre-
se prekopicevali in cvilili, in mesec je zakaj Tabaki ponori pogosteje kot ka- če, kot če hvališ otroke v njihovi nav-
sijal skozi vhod v votlino, v kateri so tera si bodi druga žival v džungli, in zočnosti: in bilo mu je všeč, ko je vi-
vsi prebivali. »Augrh!« je rekel oče tedaj pozabi, da se je kdaj koga bal, del, kako neprijetno je očetu Volku in
Volk, »spet je čas, da grem lovit«; in podi se skozi gozd in grize vse, kar materi Volkulji.
ravno se je mislil zagnati navzdol po mu pride na pot. Celo tiger zbeži in se Sedel je pri miru in se veselil malo-
bregu, ko je legla čez prag majhna sen- skrije, kadar mali Tabaki znori, zakaj pridnosti, ki jo je naredil; potem je re-
ca s košatim repom in zacvilila: »Naj norost je najveeja sramota, ki lahko kel hudobno:
te spremlja sreča, o poglavar volkov; doleti divje bitje. Mi pravimo temu ste- »Šir kan, Veliki, je prestavil svoja lo-
klina, oni pa pravijo divani - blaznost višča. Prihodnji mesec bo lovil v teh
- in bežijo. hribih, tako mi je povedal.«
»Pa vstopi in poglej,« je rekel togo oče Šir kan je bil tiger, ki je živel blizu reke
Volk; »ampak živeža ni nie notri.« Vejngange, dvajset milj proe.
»Za volka ne,« je rekel Tabaki; »za »Do tega nima pravice!« je jezno za-
tako uborno bitje, kot sem jaz, pa je čel oče Volk. »Po džungelski postavi
suha kost prava pojedina. Kdo pa smo nima pravice menjavati svoj okoliš
mi, Gidurlog (šakalji rod), da bi si brez primernega opozorila. Deset milj
smeli izbirati?« Smuknil je na zadnji naokoli nam bo splašil vso divjačino,
KITARA: Tudi letos bo sneg, brez skrbi, uživanje konec votline, našel tam jelenovo kost, jaz pa - jaz moram te dni ubijati za
ne strmih smueinah ti ne uide. ki se je je držalo še malo mesa, se use- dva.«
del in zaeel veselo glodati. »Njegova mati je že vedela, zakaj ga je
imenovala Langri (Šepavec),« je mir- in mu je vseeno, če zve za to vsa džun- svojim otrokom, kako se ubija, in te- no rekla mati Volkulja. »Že od rojstva gla. daj mora loviti zunaj lovišča svojega je na eno nogo hrom. Zato je zmerom »Norec!« je rekel oče Volk. »Da zače- krdela ali rodu. Pravi razlog te prepo- ubijal samo živino. Vašeani ob Vejn- nja nočno delo s tem hrupom! Mar vedi je pač, ker ubijanje ljudi pome- gangi so jezni nanj, in zdaj je prišel misli, da so naši jeleni kakor njegovi ni, da bodo prej ali slej prišli beli mož- semkaj, da bo razjezil naše vaščane. debeli voli ob Vejngangi?« je na slonih, s puškami, in na stotine Iskali ga bodo po džungli, ko bo da- »Pst! Nocoj ne lovi ne jelena ne vola,« rjavih mož z gongi, raketami in pla- leč proč, in midva z otroki bova mo- je rekla mati Volkulja. »Človeka lovi.« menicami. Tedaj trpijo vsi v džungli. rala bežati, ko bodo zažigali travo. Za- Zavijanje se je bilo spremenilo v ne- Razlog, ki si ga navajajo živali med se- res, zelo sva hvaležna Šir kanu!« kakšno brneče predenje, ki se je zde- boj, je ta, da je Elovek med vsemi živi- »Ali naj mu povem o vajini hvaležno- lo, kakor da prihaja od vseh strani mi bitji najšibkejši in najbolj brez sti?« je vprašal Tabaki. neba. To je bil tisti glas, ki zbega dr- obrambe, in da ni plemenito, ee se ga »Ven!« je zarenčal oče Volk. »Poberi varje in cigane, ko spijo na prostem, lotiš. Pravijo tudi - in to je res - da se in lovi s svojim gospodarjem. Za to in jih včasih požene naravnost tigru v tisti, ki jedo ljudi, dobivajo garje in iz- noč si naredil že dovolj hudega.« žrelo. gubljajo zobe. »Grem,« je mirno rekel Tabaki. »Šir »Človeka!« je začel oče Volk in poka- Predenje je postalo glasnejše in se kana lahko slišita doli v goščavi. Jaz zal vse svoje bele zobe. »Hu! Kaj ni do- končalo s krepkim grlnim »Aaarh!«, bi si bil lahko prihranil svoje sporoči- volj hroščev in žab po lužah, da mora ko je tiger naskočil. lo.« jesti Eloveka, pa še na našem svetu?« Potem je Šir kan zatulil - to tuljenje ni Oče Volk je prisluhnil in zaslišal od Postava džungle, ki nikoli nieesar ne bilo nič podobno tigrovemu. »Zgrešil spodaj, iz doline, ki se je spuščala k ukazuje brez razloga, prepoveduje je,« je rekla mati Volkulja. »Kaj pa je?« majhni rečici, suho, jezno, renčeče, vsem živalim, da bi jedle Človeka, ra- Oče Volk je stekel nekaj korakov ven enolično zavijanje tigra, ki ni nič ujel zen če žival ubija, zato da bi pokazala in slišal, kako Šir kan divje momlja in
