Revija Tabor 2023/3
Človek človeku steber 
Ubuntu je afriška beseda v zulujskem jeziku, ki jo enostavno prevajamo kot človečnost, bolj natančno pa v frazo “Jaz sem, ker smo vsi.” (ang. “I am because we are.”). Ta preprost stavek je dodobra zaznamoval naše letošnje poletje, saj je v poplavah, ki so avgusta zaznamovale ogromen del Slovenije, prek portala URSZR pomoč ponudilo kar 34031 ljudi, prostovoljcev pa je bilo še mnogo več, med drugim je v okviru civilne zaščite na terenu delovalo čez 200 tabornic in tabornikov, v okviru lokalnih skupnosti pa še mnogo več. Kako efektivno znamo ljudje v stiski stopiti skupaj in opraviti dobro delo, le še potrjuje dejstvo, da smo relacijska bitja in da za preživetje pravzaprav potrebujemo drug drugega.
Oktobrska številka revije Tabor je zato posvečena solidarnosti. Na MČ in GG straneh se potopimo v vremenske pojave in ekstreme ter kako se kot skupnost soočamo z njihovimi posledicami. V rubriki V divjino tokrat raziskujemo odnose med človekom in zverjo ter se naučimo, kako jih je mogoče izboljšati. V intervjuju z Rokom Francem se lahko seznanimo z delom tabornikov, ki so vključeni v enote civilne zaščite, v rubriki Vsemu bomo kos spoznavamo skrite in odkrite vidike solidarnosti, reportaže pa nam predstavljajo kup dogodkov, ki smo jih v letošnji jeseni organizirali in doživeli taborniki – kot skupnost. Rubrika Knjigožer in filmoljub nam tokrat predstavi knjigo Babica vas pozdravlja in se opravičuje Fredrika Backmana, ki med drugim prikaže, da se je skozi vsako zgodbo, še tako naporno in težko, vredno prebiti – a to je mogoče le z ljudmi, ki ti stojijo ob strani.
Naj bo solidarnost in sooblikovanje skupnosti vodilo v prihajajoče taborniške dogodivščine in se beremo spet v decembru!
Maša Pušnik, glavna urednica.
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila 
Beseda solidarnost izhaja iz latinske besed »soli- Poglejmo si prej našteto še na primeru. Ko neko
dus«, kar pomeni trden. Predstavlja trdnost odno- območje prizadene poplava, se lahko izrazijo
sov in medosebne povezanosti, kar je mnogo več različne oblike solidarnosti. Najprej pomoč pri
kot le socialna ali finančna pomoč. Solidarnost na- reševanju življenj in imetja. Nato začasna pomoč
mreč pomeni trdno vez med ljudmi in je osnova (prenočišče in hrana, dokler se ljudje ne morejo
za delovanje družbe. Temelji na zavedanju, da je vrniti na svoj dom), pomoč pri odpravi posledic
prav, da to, kar smo prejeli, medsebojno pravično (lahko finančna, lahko v obliki prostovoljnega
delimo in da z drugimi ravnamo tako, kot želimo, dela, darovanje oblek, hišnih aparatov …). Po-
da bi drugi ravnali z nami. Pomeni, da smo odgo- moč je lahko sistemska (država nameni pomoč)
vorni za družbo okoli nas in drug za drugega, da ali pa se posamezniki organizirajo sami ali prek
delujemo v dobrobit in zaščito drugih. dobrodelnih organizacij. Pomemben vidik je
tudi nematerialna solidarnost, da prizadetim
prisluhnemo, z njimi sočustvujemo, jih bodrimo.
Še posebej je to pomembno, če gre za izgubo
svojcev. Nenazadnje pa se solidarnost kaže tudi v
Solidarnost namreč pomeni skrbi za urejanje vodotokov, pri gradbeni ureditvi
ter skrbi za okolje, s čimer tveganje za poplave
trdno vez med ljudmi zmanjšamo.
in je osnova za delovanje
družbe.
Solidarnost poteka na treh ravneh: na medo-
sebni, sistemski in na ravni združenj. Na portalu
razgledan.si solidarnost razlagajo na treh ravneh:
medosebna solidarnost je najbolj oprijemljiva,
saj se kaže v pomoči, ki si jo med seboj nudijo
posamezniki, pri deljenju, souporabi in izmenjavi
dobrin glede na potrebe, v skrbi za posameznika
v stiski (materialni, čustveni, duševni). Na ravni
združenj pa si pripadniki iste skupine med seboj
pomagajo ter skrbijo za razvoj in uspeh drugih
članov. V praksi to pomeni vzpostavitev struktur
znotraj skupnosti za pomoč članom, ki so šib-
kejši, revnejši ali v takšni ali drugačni stiski. To
so npr. dobrodelne in humanitarne organizaci-
je, društva … Solidarnost je lahko urejena tudi
sistemsko, na tak način je urejeno socialno
varstvo, zdravstveno zavarovanje, izobraževalni
sistem, pokojnine. Država oz. druga oblika upra-
ve od državljanov pobere davke, ki so večinoma
v sorazmerju z dohodki, ter jih nato porazdeli
med tiste posameznike v družbi, ki to potrebuje-
jo ali ki sami ne morejo poskrbeti zase. Slovenija
je socialna država in deluje na principu sistemske
solidarnosti, kar pomeni, da smo tudi s tem, ko
plačujemo davke, solidarni do drugih.
34 VSEMU BOMO KOS OKTOBER 2023
SOLIDARNOST IN NJENI MOTIVI
Solidarnost je tesno povezana z altruizmom, ki ga
definiramo kot vedenje, s katerim pomagamo dru-
gim, ne da bi za to pričakovali zunanjo nagrado in
za katerega smo se svobodno odločili, da ga želimo
izvesti (nismo poklicno dolžni pomagati). Altruistič-
no vedenje je neposreden znak socialnosti človeka.
Je oblika prosocialnega vedenja, torej vedenja, ki je
pro (za) družbo. Po definiciji je to vedenje usmerje-
no v koristi drugega, vendar pa so lahko motivi za
to vedenje zelo raznoliki. Posameznik se lahko za
pomoč drugemu odloči na podlagi njegove bliži-
ne in sorodnosti; zaradi lastne koristi v prihodnosti
(npr. večja uspešnost, povračilo usluge, povečanje
ugleda …); zaradi pozitivnih čustev, ki jih pomoč
drugemu vzbudi, ali v izogib negativnim občutjem
ob nepomoči; zaradi empatične skrbi in želje po iz-
boljšanju usode drugega. Vzrok za altruistično deja-
nje je lahko sestavljen tudi iz več naštetih motivov.
Ampak motiv ni tako pomemben, če smo pri tem
odgovorni do sebe, drugih in družbe okoli nas.
NI VSAK ODNOS ALI VSAKA OBLIKA
V zadnjih letih imamo na žalost veliko negativnih POMOČI SOLIDARNA
dogodkov, ki spodbudijo priložnosti, da lahko so- Pomoč, ki človeka pasivizira oziroma ga naredi od-
lidarnost pride še bolj do izraza. Tako smo med visnega od sistemske pomoči, ni pristno solidarna.
zaprtjem zaradi epidemije koronavirusa solidarno Prav tako ni solidarnost, če prihaja do pogojeva-
peli na balonih, galerije so virtualno odpirala vra- nja pomoči v zameno za kaj drugega. Do zlorabe
ta, posojali smo si računalnike. Med požari na Kra- solidarnosti lahko pride tudi na strani prejemnika,
su smo spremljali požrtvovalno delo gasilcev in ki lahko pomoč koristi, čeprav je v resnici ne pot-
šteli posajena drevesa prostovoljcev na ožganem rebuje. Značilnost solidarnega odnosa je, da upo-
področju. Med nedavnimi poplavami smo priča števa dostojanstvo vseh vpletenih. Prav tako ni po-
ogromnemu odzivu Slovencev, ki so pripravljeni membno samo pomagati, ampak je pomembno
pomagati. Zgodbe so izjemno lepe in predstavljajo tudi, kako pomagamo. Ključno je, da posameznika
solidarnost v praksi, hkrati pa razkrivajo tudi druge vprašamo oziroma preverimo, ali potrebuje po-
vidike solidarnosti. moč. Nekateri pomoči ne želijo in bi jih ob vsiljeni
pomoči spravili v še dodatno stisko, saj bi se lahko
počutili dolžne ali pa bi jih na ta način stigmatizira-
li. Pozanimajo se tudi, kakšno pomoč posameznik
potrebuje. Če sami nismo izkušeni, se lahko obrne-
mo na humanitarne organizacije, ki imajo več zna-
nja s področja pomoči. Pomoč naj bo ciljna! Tako
se npr. vsako leto zbira zvezke za šolarje iz šibkej-
ših družin, tako bo vsaka družina dobila ogromno
zvezkov, nihče pa jim ne bo priskrbel šestila, ki ga
v tistem šolskem letu potrebujejo. Prav tako se je
pri nedavnih poplavah izkazalo, da samo kopi-
čenje stvari ni ustrezno. Kam naj nekdo, ki
nima omare, pospravi kupe nepregleda-
nih oblačil? Kam naj nekdo, ki ima po-
plavljeno klet in nesanirano shrambo,
ŠTEVILKA 3 VSEMU BOMO KOS 35
Zraven na polici
Kaj lahko delamo na travniku