Revija Tabor 2023/3
Človek človeku steber 
Ubuntu je afriška beseda v zulujskem jeziku, ki jo enostavno prevajamo kot človečnost, bolj natančno pa v frazo “Jaz sem, ker smo vsi.” (ang. “I am because we are.”). Ta preprost stavek je dodobra zaznamoval naše letošnje poletje, saj je v poplavah, ki so avgusta zaznamovale ogromen del Slovenije, prek portala URSZR pomoč ponudilo kar 34031 ljudi, prostovoljcev pa je bilo še mnogo več, med drugim je v okviru civilne zaščite na terenu delovalo čez 200 tabornic in tabornikov, v okviru lokalnih skupnosti pa še mnogo več. Kako efektivno znamo ljudje v stiski stopiti skupaj in opraviti dobro delo, le še potrjuje dejstvo, da smo relacijska bitja in da za preživetje pravzaprav potrebujemo drug drugega.
Oktobrska številka revije Tabor je zato posvečena solidarnosti. Na MČ in GG straneh se potopimo v vremenske pojave in ekstreme ter kako se kot skupnost soočamo z njihovimi posledicami. V rubriki V divjino tokrat raziskujemo odnose med človekom in zverjo ter se naučimo, kako jih je mogoče izboljšati. V intervjuju z Rokom Francem se lahko seznanimo z delom tabornikov, ki so vključeni v enote civilne zaščite, v rubriki Vsemu bomo kos spoznavamo skrite in odkrite vidike solidarnosti, reportaže pa nam predstavljajo kup dogodkov, ki smo jih v letošnji jeseni organizirali in doživeli taborniki – kot skupnost. Rubrika Knjigožer in filmoljub nam tokrat predstavi knjigo Babica vas pozdravlja in se opravičuje Fredrika Backmana, ki med drugim prikaže, da se je skozi vsako zgodbo, še tako naporno in težko, vredno prebiti – a to je mogoče le z ljudmi, ki ti stojijo ob strani.
Naj bo solidarnost in sooblikovanje skupnosti vodilo v prihajajoče taborniške dogodivščine in se beremo spet v decembru!
Maša Pušnik, glavna urednica.
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
Velike zveri
in taborniki
Besedilo in fotografije: Rudi Kraševec.
Ena uganka namesto uvoda: približno 60 % (11.176 km2)
Slovenije je prekrite z njim, je zelo pomemben za vse
prebivalce Zemlje, v njem se dobro znajdemo tabor-
niki in je življenjski prostor velikih zveri. Kaj bi to bilo?
Verjetno je odgovor na dlani – to je seveda gozd.
V osnovi je gozd kopenski ekosistem, v katerem katerimi prevladujejo temperatura in padavine.
prevladujejo olesenele rastline trajnice ali dre- Na okoljske dejavnike pa se drevesa odzivajo z
vesa, ki rastejo v takšnih in drugačnih sestojih. različnimi prilagoditvami rastlinskih organov in
Gozdove poznamo v najrazličnejših oblikah – od rastnih strategij, zato poznamo številne različne
ekvatorialnih tropskih džungel, preko suhih goz- tipe in kombinacije vedno zelenih in listopadnih
dov ob povratnikih vse do severnih borealnih sestojev gozdov. Nam najbolj poznan pa je zago-
gozdov v tajgi. V njih pa rastejo različni listavci tovo listopadni in mešani gozd zmernega pasu,
in iglavci, kar je predvsem odvisno od geograf- ki je prevladujoči tip gozda v Sloveniji in drugod
ske lege in nihanja okoljskih dejavnikov, med po Evropi.
14 V DIVJINO OKTOBER 2023
A gozd ni le kos zemlje, na katerem rastejo drevesa.
V vsej zemeljski zgodovini je v zadnjih 380 milijonih
let v njem nastal zelo kompleksen preplet življenja,
ki polni vse ekološke niše, in sicer od koreninskih
Za najbolj odmevne prebivalce
prepletov v tleh do visokih krošenj. Zato v njem gozda pa slovijo velike zveri. V
najdemo mnogo vrst rastlin, živali, gliv in mikroor-
ganizmov, kar z eno besedo opišemo kot biodiver-
Sloveniji so to evrazijski ris, volk
ziteta. Vsaka biodiverziteta pa je odvisna od svoje in rjavi medved, v Skandinaviji
geodiverzitete oziroma raznovrstnosti neživih ele-
mentov narave, ki jo tvorijo elementi sestave, obli-
pa biva še rosomah (do zadnje
ke tal ter procesi, ki vplivajo nanje. ledene dobe tudi v Sloveniji) ter
Za najbolj odmevne prebivalce gozda pa slovijo
iberski ris v Španiji.
velike zveri. V Sloveniji so to evrazijski ris, volk in rja-
vi medved, v Skandinaviji pa biva še rosomah (do
zadnje ledene dobe tudi v Sloveniji) ter iberski ris
v Španiji. Prve tri vrste so bile splošno prisotne po
Evropi še vse do konca 18. stoletja, potem pa jih pilo prizadevanja za varstvo narave in naravnih pro-
je človek z lovom zdesetkal do točke, da so iz šte- cesov ter posledično varstvo velikih zveri.
vilnih držav, predvsem zahodnoevropskih, izginile.
Podobno stanje je bilo tudi na območju današnje Prizadevanja za njihovo varstvo pa imajo različna
Slovenije, kjer je ris izumrl okoli leta 1908 in je bil izhodišča. So karizmatične vrste, kar pomeni, da
leta 1973 ponovno naseljen. Nič kaj bolje ni kazalo so lahko prepoznavne v človeški družbi in lahko
volku, ki sicer ni izumrl, saj so se posamezne živali nanje preslikamo številna človeška čustva. Po dru-
še pojavljale na mejnem območju s Hrvaško. Tudi gi strani pa so tudi krovne vrste, kar pomeni, da z
rjavi medved je bil močno preganjan, a je ostala njihovim varstvom zagotavljamo varstvo številnih
majhna populacija na Kočevskem in Snežniškem. drugih vrst, kar je ključnega pomena za učinkovito
Proti koncu 20. stoletja so zveri postale zavarovane naslavljanje problemov ohranjanja biodiverzitete.
vrste in stanje se je pričelo spreminjati. Tako so si Ker vemo, na primer, da velike zveri živijo v gozdu,
populacije številčno opomogle, prostorsko razširi- varujemo celotni gozdni prostor preko njih, in ker
le, nekatere pa smo celo ponovno naseljevali. za preživetje potrebujejo dovolj hrane, posledično
varujemo celotno prehransko verigo rastlinojedih
ZAKAJ VARUJEMO VELIKE ZVERI? živali. To so tako imenovani neposredni učinki,
Zakaj se je zgodil tako velik preobrat v našem pog- poznamo pa tudi posredne učinke, med kateri-
ledu na velike zveri? V zadnjih nekaj tisoč letih je mi je najbolj nazoren primer iz ameriškega parka
večina ljudi živela na podeželju in se preživljala s Yellowstone. Volkovi so povzročili, da so se vapitji
kmetijstvom, tako s poljedelstvom kot živinorejo. (severnoameriški jelen) umaknili z ravnic ob vodah
Za potrebe kmetijstva so se zato krčile gozdne po- in so tako manj objedali grmovje in drevje ob vodi.
vršine, saj je bil les tudi glavna surovina in kurjava. Nastal je obrežni pas lesne vegetacije, ki je hrana za
Svoje poljščine in rejene živali pa so ljudje obva- bobre, in ti so se tako lahko ponovno naselili.
rovali predvsem z lovom. Situacija se je bistveno
spremenila v 20. stoletju, ko se je pričelo preselje- KJE SO ZVERI V SLOVENIJI IN ZAKAJ?
vanje v mesta in s tem opuščanje tradicionalnega Kadar naletimo na tovrstno tematiko, se pogosto
kmetijstva. Tako se je povečal obseg gozdnih povr- velike zveri obravnavajo enako, saj imajo veliko
šin, po drugi strani pa je upadla potreba po lovu na skupnega. Že kot sesalce jih povezuje množica
že tako majhne populacije zveri. podobnosti, so velike živali, podobni pa so si tudi
po svojem življenjskem okolju na območju Evrope,
Hkrati je v tem obdobju človek počasi začel spoz- kjer praviloma živijo v pretežno gozdnatem okolju.
navati obsežne posledice svojega delovanja in Kljub temu pa se moramo zavedati, da obstajajo
spreminjanja naravnega okolja, kar je vse bolj kre- med njimi bistvene biološke in ekološke razlike.
ŠTEVILKA 3 V DIVJINO 15
Zraven na polici
Kaj lahko delamo na travniku
