Revija Tabor 2017/2
Dvanajsti taborniški zakon 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
28 / INTERVJU
Foto: osebni arhiv intervjuvanke
Zdravo, kako si? Besedilo: Tea Derguti
Ko se pozdravimo po taborniško, si zaželimo zdravja. Ali smo se kdaj vprašali, kaj zdravje sploh je? Ne
gre samo za to, da sta na vsakdanje izzive pripravljena naše telo in psiha, ampak tudi to, da razvijamo
svoje potenciale. O tem smo spregovorili z Anjo Ključevšek, ki v Društvu študentov biopsihologije
koordinira delavnice za srednješolce. Posvečajo se temam, kot so samozavest, strah, odnosi, duševne
motnje, učenje, motivacija, samopodoba. Anja je diplomirana biopsihologinja, študentka zadnjega
leta magistrskega študija psihologije. Zadnjih 6 let je Koprčanka, drugače prihaja iz Radeč.
Anja, si prostovoljka, zelo se zavzemaš za to, da znanje
delite naprej med mlade. Kaj te žene? če ga ne posreduješ naprej. Pristen stik z mladimi ti da
Mislim, da sta prostovoljstvo in deljenje znanja možnost, da svet in ljudi v njem bolje spoznaš, dobiš
nekaj nujnega, česar bi se moral posluževati vsakdo, občutek za ljudi, obenem pa mladim ponudiš nekaj,
ki ima to možnost, saj z znanjem nisi dosegel veliko, česar se v šoli ne naučijo in pogosto to tudi pogrešajo.
MNENJE / aktualno 29
INTERVJU
Biopsihologija - to je nekakšen poskus združitve Duševnost zveni zelo ezoterično ...
naravoslovja in družboslovja? Duševnost je že zadnjih nekaj desetletij zelo
Točno tako. Že dolgo se pogledi na znanost in člo- znanstveno obarvana tema. Predvsem preko spozna-
veško delovanje obračajo v smer združitve naravoslovja vanja delovanja in razvoja možganov se vsakodnevno
in družboslovja, saj eno brez drugega ne gre. Človeka pojavljajo raziskave, ki se dotikajo tudi teh tematik,
namreč ne moremo preučevati tako, da ga vzamemo tako da ni več vse tako ezoterično. Pri ohranjanju
ven iz določenega konteksta. Smo kompleksna bitja, duševnega zdravja je pomembno že veliko stvari, ki
kar zahteva tudi kompleksno preučevanje. Tako je jih delamo vsak dan. Da se znamo sprostiti, če smo
nekako jasno, da proučevanje vedenja in duševnih živčni in obremenjeni, da se znamo pogovarjati, iz-
procesov ne more mimo bioloških spoznanj in obratno. ražati to, kar čutimo, predvsem pa, da spoznavamo
sami sebe in tudi druge, s katerimi smo v odnosih.
Imaš kot diplomirana biopsihologinja občutek, da si
že kaj bliže razvozlanju uganke o človeku? Kakšna je dobra skupina? Kakšen bi bil tvoj nasvet
Hm. Mislim, da ravno obratno. Predvsem sem se vodnikom?
med študijem naučila drugačnega načina razmišljanja, Dobra skupina je tista, ki se med seboj dobro
bolj sem postala odprta za različne poglede na stvari. pozna. Otroci v skupini se morajo počutiti varno in
Pomembna stvar, ki ji vsekakor dajemo premalo predvsem vredno. V vsaki skupini seveda prihaja do
pomena, je komunikacija. Smo bitja, ki se sporazu- konfliktov in nestrinjanj, če vodja skupine svoje člane
mevamo z jezikom, pa vendar se čisto prepogosto dobro pozna, jih posluša, bo lahko nestrinjanja tudi
v resnici sploh ne znamo pogovarjati. hitro odpravil in rešil. Vsaka skupina ima namreč
svojo dinamiko, vsak otrok igra v njej določeno vlogo.
Predvsem morajo biti zaposleni, sprejeti določene
odgovornosti, poskrbeti pa moramo, da se nihče ne
“
počuti manjvrednega ali nespoštovanega.
Vendar vse prepogosto zane-
marjamo čustveni in duševni
vidik zdravja, ki sta dandanes Pri kateri temi se najbolj zataknete pri izvajanju delavnic?
v javnosti še precejšen tabu. Ker smo izvajali različne delavnice, od spopadanja
s stresom, učenjem učenja, pa tudi do bolj psihološko
obarvanih tem, bi rekla, da so prav te teme o duševnih
motnjah nekoliko bolj resne in jih mladi tudi drugače
dojemajo. Predvsem želimo, da otroci vedo, na koga
naj se obrnejo, če potrebujejo pomoč, pa tudi da
Kaj pomeni, da smo zdravi? Na kateri vidik pogosto
spoznajo, da smo si ljudje med seboj različni.
pozabljamo?
Ljudje pri besedi zdravje navadno pomislijo na
telesno zdravje. Vendar vse prepogosto zanemarjamo Spoznavanje narave in družbe; kdaj bo prišel v šole
čustveni in duševni vidik zdravja, ki sta dandanes predmet spoznavanje sebe?
v javnosti še precejšen tabu. Prav zato ima tako veliko Mislim, da bi moralo nekaj podobnega obstajati
ljudi različne težave na teh področjih, saj za svoje že zdavnaj. Skrb zase je ena ključnih stvari, ki se jih
duševno zdravje ne znamo skrbeti. Prav zato se mi moramo naučiti do odraslosti, zato bi se mi zdelo zelo
zdi prostovoljna dejavnost med mladimi pomembna, primerno, da se kaj takšnega uči tudi v šoli. Žalostno
da lahko v različne aktivnosti in delavnice vključimo je tudi to, da se srednješolci pri pouku psihologije ne
tudi psihološke vidike človeka, pa naj bo to spopadanje naučijo nič o sebi in drugih, temveč se učijo druge
s stresom, žalost, težave pri učenju ali kar koli dru- teoretične stvari - ki seveda niso nepomembne,
gega. Pomembno je, da mladim poleg skrbi za umite vendar bi lahko k pouku vključili tudi psihologijo
zobke in roke pojasnimo in z njimi raziskujemo tudi spoznavanja sebe in učenje, kako delovati v skupini,
duševno zdravje, da bodo znali skrbeti zase in sebe kako se vesti, spoznati svoje čustvovanje in vedenje.
tudi bolje spoznali. Kot sem opazila pri izvajanju delavnic z dijaki, jim
tega primanjkuje.
