Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
12 / VEŠČINE
Živalski svet ljubljanskega barja
Besedilo in fotografije: Tadeja Rome
V januarski številki smo pisali o mokriščih, kamor spada tudi Ljubljansko barje. V tokratni
številki se bomo posvetili živalim Ljubljanskega barja.
Živali predstavljajo pomemben del narave, kjer
živijo. Skupaj z rastlinami, glivami in bakterijami ter
neživimi dejavniki soustvarjajo ekosistem, ki deluje
kot zaokrožena celota. Če določen člen manjka ali
pa če je česa preveč, se ravnovesje poruši, kar lahko
vodi v porušenje celotnega ekosistema.
Z ohranjanjem živali, še posebej tistih, ki so ljudem
všeč ali se z njimi lažje poistovetijo (t. i. karizmatične
živali), ne pomagamo le tisti določeni vrsti ali celo
populaciji, temveč na ta način pomagamo ohranjati
celoten življenjski prostor oziroma habitat, lahko celo
ekosistem. Vsaka vrsta ima v ekosistemu pomembne
naloge: lahko gre na primer za plen drugim živalim,
za plenilce, ki so tudi krovne vrste, raznašalce semen
rastlin, indikatorske vrste (nakazujejo stopnjo one-
snaženosti ali ohranjenosti okolja) ... Četudi nam vse
funkcije členov v ekosistemu morda še niso poznane,
saj niti vse vrste še niso odkrite, je pomembno, da se
naravo ohranja, saj se bo le tako lahko obdržala v še
kako potrebnem ravnovesju.
Na Ljubljanskem barju lahko najdemo veliko
število vrst različnih skupin: 90 vrst dnevnih me-
tuljev, med katerimi je tudi zelo ogrožen barjanski
Breg Ljubljanice z različnimi živalskimi sledmi.
okarček, okrog 50 vrst kačjih pastirjev, kar 70 % vseh
dvoživk, ki živijo na našem ozemlju in 50 % vseh ptic,
ki gnezdijo v Sloveniji! Ljubljansko barje je prav tako
življenjski prostor različnih vrst sesalcev ter mnogih
Opazujmo okolico
drugih živali. Ko gremo na sprehod v naravo, velikokrat živali
sploh ne opazimo. A to še ne pomeni, da tam niso
prisotne! Razlogov je lahko več: ali smo preveč moteč
dejavnik v naravi (hrup, vonj) in se nam živali izog-
nejo, morda so aktivne v drugem delu dneva kot mi
ali pa jih enostavno ne opazimo. Vseeno pa lahko
tudi na krajšem sprehodu v naravi izvemo veliko
o tamkajšnjih prebivalcih, četudi posredno. Zato je
zelo pomembno, da znamo opazovati pot, po kateri
hodimo, si zamislimo, po katerih ožjih stezah bi se
določene živali lahko gibale, kje se nahaja napajališče
Naša avtohtona in vode in kaj kmalu bomo našli sledi. A ne le odtise živali,
zavarovana želva,
močvirska sklednica. temveč tudi iztrebke, izbljuvke, obglodano grmovje
ali drevesa, poležano travo, bivališča ...
VEŠČINE / dogodivščina 13
Od domorodcev do slepih Na sledi živalim
potnikov Na naslednjem vodovem izletu ali daljšem
Avtohtone ali domorodne vrste so tiste, ki so na srečanju se odpravite v gozd in se preizkusite
določenem območju prisotne zelo dolgo časa (vsaj pol v sledenju živalim. Lahko si pomagate s knjižico
tisočletja), ki so se tu razvijale in sobivale z drugimi. Stopinje in sledovi divjadi (LZS). Če najdete kakšno
Te vrste so pomembne za ohranjanje naravnega svežo stopinjo, pa lahko naredite mavčni odlitek!
ravnovesja v naravi, zaradi vse večje človekove mo-
bilnosti pa jim grozijo tujerodne in invazivne vrste. Beli C, ki je prezimil najhladnejši letni čas, se sonči.
Te vrste so bile prinesene od drugod, npr. z druge
celine, in so se na različne načine ustalile v tujem
okolju. Vrste, ki s svojim obstojem v novem okolju
ne ogrožajo domorodnih, imenujemo tujerodne. Ko
pa začnejo te vrste tako dobro uspevati, da ogrožajo
življenje domorodnih, govorimo o invazivnih vrstah.
Vsem dobro poznan primer so želve rdečevratke, ki
so jih ljudje v Evropi spuščali v naravo po tem, ko
so se jih naveličali imeti doma kot akvarijske hišne
ljubljence. V želji po boljšem življenju svojega ljub-
ljenčka so nehote ustvarili dobre pogoje za to, da so
te tujerodne želve sčasoma postale invazivna vrsta,
ki izpodriva naše avtohtone močvirske sklednice.
V primeru, da si lastnik določene živali ali bi želel biti,
je zelo pomembno, da se zavedaš odgovornosti, ki jo Vid raziskuje: Sledil sem
nosiš tako do te živali kot tudi do okolja - akvarijskih Tadejinim virom in na strani
živali se nikoli ne spušča v naravo! www.ljubljanskobarje.si odkril še
Do vdora tujerodnih živali, rastlin ali drugih or- več o živalih, ki živijo na barju.
ganizmov v neko okolje dostikrat pride tudi zaradi
pobega živali ali rastlin iz ujetništva v naravo ali pa
celo popolnoma nehote, kot slepi potniki pri tran-
sportu različnega blaga.
