Revija Tabor 2015/ 4
Nove zgodbe 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
8 / VEŠČINE
Največje zemeljsko
bogastvo ... zemlja! Besedilo in slika: Petra Grmek,
vir: Pomagajmo ohraniti svet
Ko je govora o zemeljskih bogastvih, se običajno spomnimo na zlato, nafto, premog,
diamante ... toda kaj ni največje zemeljsko bogastvo pravzaprav zemlja (prst) sama?
Zakaj? Kopno, ki daje ljudem po svetu dom in hrano, predstavlja manj kot pol naše Zemlje.
Vedeti pa moramo tudi, da lahko hrano pridelujemo le na manjšem delu
kopna. Brez tega majhnega dela Zemljinega površja bi torej bili
verjetno kar precej lačni.
Sestava zemlje
Rodovitno zemljo ali prst vsepovsod po svetu
sestavljata dva dela: mineralni in organski.
Kljub temu pa še zdaleč ne moremo reči, da
je zemlja vsepovsod enaka – na njen izgled
in lastnosti namreč vplivajo tako tamkajšnje
kamnine kot tudi podnebje in rastje.
Mineralni del zemlje nastaja, ko začnejo kamnine
zaradi različnih vplivov razpadati na manjše delce in
iz večjih kamnov nastane drobir ali pesek, ki deluje
kot nekakšno ogrodje prsti.
Kje na svetu lahko vidiš obsežna območja pokrita s
peskom? Ali tam rastline dobro uspevajo?
Hmmm ... očitno za “pravo” prst, na kateri lahko
pridelujemo hrano, še nekaj manjka ...
VEŠČINE / igra 9
Zemlja in sile narave
Sile narave pa ne sodelujejo le pri nastajanju prsti, pač pa
delujejo in vplivajo tudi na že nastalo prst. Močna deževja
in poplavne reke pa tudi močni vetrovi namreč z lahkoto
odnašajo prst – to dogajanje imenujemo erozija. Na srečo
pa je erozija veliko manjša, če je prst zaščitena z rastjem –
Potoki in reke so po močnih
rastlinske korenine namreč držijo prst na mestu. Hkrati pa deževjih običajno kalni ali
listi zmanjšujejo moč dežnih kapelj, ki padajo proti tlom, celo blatni, saj s seboj nosijo
zato te prsti ne odnašajo tako silovito. tudi veliko delcev rodovitne
prsti, ki so jo odnesli z bližnjih
Vpliv vode na zemljo ter vpliv rastlin lahko zemljišč. Dandanes to velja
preizkusimo tudi sami - v najbližjem za pravo malo katastrofo, a
Stari Egipčani so to dejstvo
peskovniku izdelamo dve enaki peščeni s pridom izkoriščali. Vedeli
potički. Na prvo takoj zlijemo nekaj vode so namreč, da bo Nil ob
iz zalivalke, medtem ko na drugo pred pomladanskih poplavah s
zalivanjem položimo plast mahu. Katera seboj prinesel tudi velike
potička jo je boljše odnesla? Kje je bila količine rodovitnega blata,
ki jim je zagotavljalo dober
erozija večja? vsakoletni pridelek.
O rganski del pa zemlji Si že kdaj slišal, da bi ljudje delali
prispevajo odmrle rastline
humus? Kaj pa, da kompostirajo?
in ostali živi organizmi.
Listje, vejice in drugi Kompostnik na vrtu ni namreč
ostanki razpadajo na vedno nič drugega kot nekakšna tovarna
manjše koščke, ki prsti humusa, v kateri ljudje zbiramo
v veliki meri zagotavlja olupke, vejice in listje, ki se čez
rodovitnost. Za te delce se
mesece spremenijo v humus.
uporablja tudi izraz humus.
Taborniki in skrb za zemljo
Tudi če vsi taborniki ne kmetujejo, pa lahko zemljo varujemo tudi
pri drugih dejavnostih. Naslednjič, ko boste na vodovem izletu
pripravljali ognjišče, ne pozabite primerno poskrbeti za travno
rušo. Luknjo za ognjišče najprej z lopato zarežite v rušo in jo po
kosih previdno odmaknite. Ko ognjišče odrabite, seveda najprej
poskrbite, da je ogenj vključno z žerjavico res pogašen, nato pa v
ognjišče zložite kose ruše. Tako bo vaše ognjišče komajda opazno,
travna ruša pa bo ščitila spodaj ležečo zemljo pred erozijo.
Zraven na polici
Zelo optimistična številka
