Revija Tabor 2014/3
Zaupanje 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
26 / TEMA MESECA
Krizni center v Postojni so ponudili pomoč ter so prevzeli klicni center in
komuniciranje kriznega centra. Vse ostale prostovoljce
Intervju: Gašper Rupnik - Gušter, Rod kraških smo dobili in informirali preko Zveze tabornikov
viharnikov Postojna Slovenije, Facebooka in Google dokumentov, kjer so
se posamezniki vpisali, kdaj in kako lahko pomagajo.
Mnogi so se odzvali tudi na objave v medijih in so
nas zasuli s klici ter ponujali pomoč od prevozov do
raznih popravil. Mi smo te podatke zbirali in poklicali
tiste, ki smo jih potrebovali. V centru je tako v času
krize v šestih dneh pomagalo vsaj 342 prostovoljcev.
Kaj so počeli prostovoljci?
Naši prostovoljci so v kriznem centru skrbeli
za koordinacijo aktivnosti, za vzdušje, za hrano in
za objekt, za skladiščenje stvari, ki so prišle, pa za
razdeljevanje, vodenje evidenc, telefoniranje in pre-
voze. Bilo je malo bolj zahtevno, kot je organizacija
enotedenskega taborjenja, saj je bilo v večjem obsegu.
Prostovoljci so šli tudi na teren, kjer so delali
vse od kidanja in razbijanja ledu ter čiščenja cest do
prenašanja hrane, obiskovanja ljudi od vrat do vrat,
obveščanja in prenašanja informacij. Vse, kar so ljudje
in druge službe potrebovali.
Kako ste v težkih razmerah obveščali ljudi?
Nepredstavljivo težko je spraviti informacijo do
ljudi, ko ni elektrike. Treba je iti od vrat do vrat in
papir je nujen. Natisnili in razmnožili smo obvestila,
jih dajali v nabiralnike, na vhodna vrata blokov. Tudi
Gašper Rupnik – Gušter. Foto: arhiv intervjuvanca zvonec ne dela, ko ni elektrike, zato je treba trkati in
upati, da kdo odpre. Megafon pride zelo prav.
Kako pa ste koordinirali prostovoljce na terenu?
Kako je prišlo do vzpostavitve kriznega centra v Postojni? Koordinirali smo jih predvsem tako, da so šli na
Že v petek smo s taborniki ocenili, da je situacija teren in so ob povratku povedali, kaj so naredili, kaj so
slaba in da bi lahko kaj pomagali, a se je med vikendom videli in kaj kje kdo potrebuje. Veliko smo si pomagali
za nekaj ur vrnila elektrika in je kazalo, da pomoč ne tudi s telefonijo, kadar je delovala. Težave pa so bile
bo potrebna. Pa so se razmere spet poslabšale in v tudi s sistemom radijskih zvez, saj ko dolgo ni elek-
torek smo se zbrali v skladišču, pregledali opremo, trike, sčasoma zmanjka napajanj za rezervne sisteme.
pomili posodo ter pripravili vse za taborniško teren- Večinoma je zato delovala nekakšna kurirska služba.
sko kuhinjo. Torej so se izkušnje in spretnosti iz raznih taborniških
Potem smo šli do štaba civilne zaščite ponudit dejavnosti izkazale za koristne?
pomoč, ki so jo z veseljem sprejeli in predlagali, da V taborništvu se navadiš točno tega, da prideš
pomoč nudimo v srednješolskem centru. Civilni štab nekam, kjer ni ničesar, in tam vzpostaviš okolje za
CZ nam je zagotovil agregat in šolske prostore. Rekli 100 ali pa 700 taborečih. Iz nič vzpostaviš vse, kar se
so, da lahko naslednji dan začnemo, posebnih navodil, potrebuje za normalno življenje. Vse smo morali delati,
kako to izpeljati, pa nismo dobili. Zjutraj smo na šoli kot da organiziramo eno resno taborjenje za neznano
ravnateljici razložili, kako si predstavljamo delo. Zgolj število ljudi za nedoločen čas v pokritih prostorih.
na zaupanje in dobro ime nam je predala ključe šole. Potrebuješ kuhinjo, ekonomat, animacijo otrok in
Kdo je vse pomagal pri delu v centru? še marsikaj. Če si tabornik 25 let in si organiziral
Poleg tabornikov, ki smo se zadeve lotili, bi iz- kakšno taborjenje, iz izkušenj veš, kaj so prve stvari,
postavil postojnske katoliške skavtinje in skavte, ki ki jih moraš zagotoviti na nekem prostoru.
TEMA MESECA / aktualno 27
Si član enote ZTS za postavljanje zasilnih bivališč, ki
so del sistema zaščite in reševanja. So usposabljanja
v tej strukturi prišla prav?
Izobraževanja za vodje postavljanja zasilnih
prebivališč tukaj niso prišla do izraza, ker nismo po
stavljali bivališč - ta smo na srečo imeli. Bilo pa je treba
organizirati in voditi delo v teh prostorih. V bistvu je
šlo za širši nabor znanj, vedenj in pričakovanj, kako
delati, kot ti jih nudijo neka uradna izobraževanja.
Izkušnje iz taborništva so v takih primerih neprecenljive.
Predvsem ti pride prav to, da poznaš sistem, da
veš, kdo so ljudje, ki kakšne stvari obvladajo, koga
Čiščenje parka v Logatcu. Foto: RS Logatec
poklicati. In ne nazadnje je pomembno vedeti, komu
zaupati ključe šole, da si greš lahko domov odpočiti.
Za to ni šolanja. Ali si pripravljen in izkušen kot
tabornik, ki je nekaj dal skozi, ali pa nisi. V bistvu te
Pomoč tabornikov
vsako taborjenje na tako situacijo delno pripravi: na
vsakem taboru, bivaku in taborniški akciji se navadiš
v Logatcu
nečesa novega, kar ti v taki situacij pride še kako prav. Intervju: Ožbej Istenič, starešina Rodu Srnjak
Logatec
Kako ste se logaški taborniki vključili v pomoč pri
odpravljanju posledic žleda?
Logaški taborniki redno sodelujemo s štabom Civilne
zaščite iz Logatca, zato smo ob padcu vseh komunikacij
odšli preverit v štab, kako lahko pomagamo. V štabu
so imeli razdeljene naloge v skladu z načrtom, ki pa
so se zaradi situacije vsak dan prilagajale.
Pomembna naloga, ki so nam jo dodelili, je bila
dotakanje goriva v agregat za oddajnik mobilne tele-
fonije, ki je omogočal komunikacije ekip na terenu
ter prebivalstva. Prevažali smo tudi agregate do
posameznih hiš, ki so ostale brez električne energije
in obveščali prebivalce z letaki. V akcijo raznašanja
letakov smo vključili tudi naše GG-je.
Pri čiščenju struge Logaščice smo prostovoljce
oskrbovali s toplim čajem ter čistili polomljene veje
v enem od parkov v Logatcu.
Na pomoč pa smo priskočili tudi pri poplavah na
Planinskem polju, kjer smo vaščanom Jakovice in Laz
dostavljali pitno vodo.
Kako sicer sodelujete v okviru sistema zaščite in
reševenja?
Smo logistična enota civilne zaščite, kar pomeni,
da smo zadolženi tako za skladiščenje opreme kot
tudi za postavljanje velikih štabnih šotorov, poleg
tega pa skrbimo še za prevoze in dostavo hrane. Tako
sodelujemo tudi na vseh skupnih vajah civilne zaščite,
nazadnje lani spomladi na vaji, kjer se je simuliralo
V kriznem centru Postojna. Foto: Matic Pandel intervencijo ob avtobusni nesreči.
