Revija Tabor 2011/4
O 29. Skupščini ZTS 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila 
32 april
Od rodov Indonezija 2011
Taborniki Pokljuškega rodu Gorje smo letošnje zimovanje
preživeli v prijetno topli Indoneziji. Deset članov se je 14.
GG Race februarja 2011 z dunajskega letališča odpravilo na Javo, bolj
natančno v Jakarto in njeno okolico. Indonezija je po številu
Mark, Urban, Bruno in Tim, člani voda Risi iz Rodu prebivalstva četrta največja država na svetu, vseh skavtov v
Močvirski tulipani, smo se 19. marca odpravili na naše prvo Indoneziji pa je okoli 17 milijonov.
orientacijsko tekmovanje. Zbrali smo se pred našo bajtico
na Viču, od koder smo se z mestnim avtobusom odpeljali
na Rudnik. Med iskanjem štarta smo naleteli na kontrolno
točko (KT), ki pa na žalost ni bila namenjena naši starostni
kategoriji.
Tekmovanje se je začelo s topotesti in vrisovanjem. Po
ne ravno uspešnem reševanju prvih nalog smo se s svojima
vodnikoma Pajotom in Žigo veselo odpravili na prvi KT, kjer
smo uspešno opravili nalogo, imenovano Ena roka, dve nogi,
medtem ko sta se naša vodnika basala s čokolado z zlatimi
lešniki. Po dolgem iskanju KT 2 smo jo le našli in se pri pri-
hodu pod kotom odlično odrezali. Mrtva KT 3 nam ni delala Foto: Gregor Robič
nobenih težav in smo jo našli praktično takoj. Na KT 4 smo Tamkajšnji skavti so nas toplo sprejeli in nas nastanili
uspešno prehodili minsko polje, ne da bi nas razneslo do v svojem skavtskem centru. Prvih nekaj dni smo večinoma
zadnje mine. KT 5 smo našli kljub temu, da je bila karta v obiskovali skavte v šolah. Tam je skavtsvo namreč vpeljano v
okolici te kontrolne točke nenatančna. Na točki smo opravili šolski program, tako da so učitelji hkrati tudi vodniki. Obiskali
test prve pomoči. Sledila je KT 6, na kateri smo se pomerili smo vse vrste šol, od revnih do bogatih in od krščanske do
v streljanju z zračno puško in to kar sredi močvirja. Ko smo muslimanske. V vsaki izmed šol smo imeli krajšo predstavitev
prispeli na cilj, smo počakali na svoja vodnika in se z njima naše organizacije, si izmenjali nekaj daril in se, kar je najbolj
odpravili v McDonalds na zaslužen prigrizek. pomembno, družili s skavti in izmenjevali občutke, igrice ipd.
Kljub manjšim napakam kontrolorjev je bilo tekmovanje Prav v vseh šolah je bilo čutiti veliko pozitivne energije in
nepozabno in nadvse zabavno. ogromno veselja do skavtstva. Prostega časa skorajda nismo
Mark in Urban, RMT imeli, saj so nam pripravili res zapolnjen program. Z našim
minibusom smo prepotovali vso Jakarto in si ogledali vse
njene znamenitosti od muzejev, tržnic, restavracij s tradicio-
nalno hrano do pristanišča in starega mestnega jedra. Odpel-
jali so nas tudi v nekaj kilometrov oddaljeni Bandung, kjer smo
si ogledali vulkan, plantažo jagod in se kopali v toplicah, kjer
je imela voda kar 42° C. 22. februarja smo z njimi praznovali
dan ustanovitelja. Pridružili smo se tudi vodniškemu tečaju in
tečaju za inštruktorje. Seveda pa brez ogleda plantaž čaja in
obiska safarija ni šlo. Proti koncu smo si privoščili tudi krajši
oddih v turističnem kraju. Vse dni smo preizkušali njihovo
hrano in spoznavali njihovo kulturo.
Na žalost je dvanajst dni, ki smo jih preživeli med
občudovanja vrednimi ljudmi, prehitro minilo. Vsi smo ena-
kega mnenja, da je bilo to nepozabno doživetje, ki ga bo treba
ponoviti. Glede na število novih sklenjenih prijateljstev ter
pripravljenosti za izmenjave pa mislimo, da to ne bo problem.
Gašper Stopar
Več o odpravi si preberite na blogu, ki smo ga pisali
med odpravo - http://pokljuskirod.tdg.si/
AKTUALNO 33
Mjedved Kolumni Boris Mrak
Smo taborniki
Fuj in fej!
pripravljeni na socialno
Že leta opažam, da postaja naša družba ne le obsedena podjetništvo?
z določenimi estetskimi ideali, temveč tudi z določenim
Časi se spreminjajo hitreje, kot si mislimo ali kot smo bili navajeni še v
nivojem higienskega standarda. Pred nekaj leti, ko so bile časih, ko se je začela moja taborniška pot. Glede na današnji tempo sprememb
‘priljubljene’ različne živalske bolezni (ptičja in svinjska in pogojev dela moramo biti tudi taborniki vedno bolj prilagodljivi in se hitro odzi-
gripa, bolezen norih krav, na ovčjo pljučnico še čakam), so vati na spremembe v okolju, v katerem delujemo. In o čem pravzaprav govorim?
se na policah trgovin pojavili antibakterijski geli, ki jih človek V mesecu februarju smo dobili Zakon o prostovoljstvu (ZOP) in v mesecu marcu
je Državni zbor Republike Slovenije sprejel še Zakon o socialnem podjetništvu
priročno spravi v vsako torbico in si z njimi lahko čudovito
(ZSocP). Zakon je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 20/2011, z dne 18. 3. 2011.
očisti umazane roke, tako da le pomenca malo tega gela med In s tem v zvezi se mi postavlja KAR NEKAJ vprašanj! Ali smo taborniki
dlanmi, ta pa se kar sam posuši, da si ni treba rok niti umivati pripravljeni na te spremembe? Ali se bomo znali prilagoditi novim razmeram?
ali obrisati. Fantastično! Enako fantastična so se nam še Bomo prednosti teh dveh zakonov znali s pridom izkoristiti v našo, taborniško
nekaj let pred tem zdela antibakterijska mila, pravi hit. Vsi korist? Znamo biti dovolj inovativni? Prav zanima me, koliko od vas, ki tole berete,
je seznanjenih s tema dvema zakonoma, pomembnima za delo taborniške orga-
smo kupovali taka mila, češ, česa vse se ljudje dotikamo nizacije v Sloveniji v prihodnje?
čez dan in potem s temi umazanimi rokami jemo in nosimo Vedeti moramo, da imajo to področje ustrezno urejene tudi nekatere druge
v usta vse te ogabne, smrtonosne bakterije, fuj in fej, to pa evropske države, kot so Italija, Poljska, Velika Britanija, Finska, Nemčija, Francija
že ne gre! In tako sem pred kratkim videla na televiziji neki itn. Komisija EU s svojo politiko in ukrepi spodbuja vzpostavljanje in krepitev
oglas, ob katerem smo doma vsi lepo zmajevali z glavami: na socialnega podjetništva v državah članicah EU.
Osebno menim, da bi »pametno vodstvo« moralo nemudoma organizirati
posnetku je namreč prikazana mama, ki na piknik v naravi s delavnice in članstvo iz prve roke informirati, kaj ta dva zakona pomenita in kako
seboj vzame enega teh antibakterijskih gelov, da svojemu bi ju lahko uporabili pri našem nadaljnjem delu. Na nivoju Zveze Tabornikov Slo-
sinčku očisti rokice, preden skupaj sedejo k okusni jedači, venije imamo taborniško zadrugo, taborniški center v Bohinju in nekaj tabornih
ki so si jo pripravili za ta popoln družinski dan. Halo? Poba je prostorov. Prav gotovo bi morali takoj začeti razmišljati, kako organizirati te
dejavnosti v naslednjem obdobju. In s podobnimi dejavnostmi se ukvarjajo tudi
verjetno najbolj užival prav v tem, da je lahko cel dan tekal
nekateri drugi rodovi. Torej, združimo moči in se čim prej pogovorimo, kako
naokoli in se igral v naravi, se ob tem umazal po hlačah, po naprej. Se znamo hitro obrniti? Znamo najti inovativne pristope, da bi nam bilo
majici, po nogah in po rokah, ampak to tako ne gre, vedno lažje in da bi bili bolj uspešni? Bomo videli! Samo da nas ne bodo povozili čas in
je treba biti čist, ta narava je pa tako umazana! Postali smo druge organizacije!
obsedeni bacilofobi in poskušamo cel svet dezinfekcirati, In kaj pomeni socialno podjetništvo? Izraz je jasno definiran v 3. členu ZSocP:
Socialno podjetništvo predstavlja trajno opravljanje dejavnosti socialnega
ker je vse, kar je manjše od velikosti naše zenice, po vsej ver-
podjetništva ali trajno opravljanje drugih dejavnosti pod posebnimi pogoji zapo-
jetnosti ali ogabno ali pa nevarno. In pogosto celo oboje. In slovanja, s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev na trgu,
človek, ultimativni predator in gospodar tega sveta, seveda pri čemer ustvarjanje dobička ni izključni niti glavni cilj opravljanja dejavnosti.
ne more dopustiti, da bi lahko kaj zavladalo nad njim ali ga Socialno podjetništvo krepi družbeno solidarnost in kohezijo, spodbuja
pahnilo na kolena. sodelovanje ljudi in prostovoljsko delo, krepi inovativno sposobnost družbe za
reševanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov, zagotavlja
Ampak ljudje ne razmišljajo prav dosti, kajne? Gotovo dodatno ponudbo proizvodov in storitev, ki so v javnem interesu, razvija nove
ste se kdaj zamislili, kako da ima dandanes že vsak tretji možnosti zaposlovanja, zagotavlja dodatna delovna mesta ter socialno integracijo
kako alergijo (in to ni moja domislica, to je statistika), ki in poklicno reintegracijo najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela (cilji social-
leta nazaj sploh obstajale niso, ker je bil človek tako fino nega podjetništva).
obkrožen z vso mogočo umazanijo in ‘alergeni’, da se je Dejavnosti socialnega podjetništva se opravljajo na različnih področjih in za
tabornike so zanimiva predvsem naslednja področja:
bilo njegovo telo prisiljeno privaditi. Taborniki smo za moje • znanost, raziskovanje, izobraževanje in vzgoja,
pojme tu zmagovalci na vseh straneh: toliko prahu, ki sem ga • zagotavljanje in organiziranje mladinskega dela,
požrla po naših skladiščih, toliko blata, ki sem si ga umila s • ohranjanja narave, urejanje in varstvo okolja in zaščita živali,
kože, da bi mi še fine kozmetičarke zavidale, toliko umazanih • turizem za osebe, ki jim življenjske razmere onemogočajo ali ovirajo
dostop do turističnih storitev na način, ki spoštuje vrednote trajnosti,
bakterij in škropiv, ki sem jih pojedla, ko sem si privoščila
dostopnosti in solidarnosti (socialni turizem),
kakšno narabutano jabolko kar neumito (!) - vse to me • amaterski šport in telesna kultura, katere namen sta rekreacija in
očitno ni ubilo, okrepilo pa me je vsaj malo. V duhu, če ne socializacija,
drugače. Zato se je nujno kdaj pa kdaj podati tudi v kaj uma- • reševanje in zaščita.
zanega in si privoščiti fino dozo valjanja po blatu: če že ne z Torej, pred nami so novi izzivi, ki jih moramo izkoristiti in se čim hitreje
prilagoditi danim pogojem za delo. Pri tem bi se seveda lahko zgledovali tudi pri
mislijo na lastno zdravje in dobrobit, pa zaradi užitka. In to si
sorodnih organizacijah - skavtih v drugih državah članicah EU.
lahko razlagate tudi v prenesenem pomenu. Ljubljana/Domžale, 30. 3. 2011

