Revija Tabor 2011/4
O 29. Skupščini ZTS 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
22
22 april
Kosobrinovi pripravki Kosobrin
Dolgolistna meta
(Mentha longifolia)
Dolgolistna meta raste divje v naravi in jo kot
vse vrste met uporabljamo v zdravilne in preh-
ranske namene. Dolgolistna meta zraste od 30
do 80 cm visoko in ima številne podzemne in
nadzemne pritlike. Štirioglato steblo se v zgorn-
jem delu razveji. Sivkasti cvetovi so na gosto
zbrani v večkrat razdeljena klasasta socvetja.
Cveti julija in avgusta. Nabiramo liste. Prvič jo
potrgamo pred cvetenjem. Raste po travnikih,
napuščih, gozdnih robovih, ob poteh, jarkih,
potokih in rekah.
Učinkovine: eterično olje z mentolom, grenčine,
čreslovine.
Uporabnost: ima pomirjevalni učinek, blaži krče in deluje
antiseptično, pospešuje izločanje žolča, pomaga pri želodčnih
težavah, pri siljenju na bruhanje ali bruhanju, pri nespečnosti
in neuralgičnih bolečinah.
Čaj
Zvrhano čajno žličko mete prelijemo s skodelico vrele
vode in pustimo stati 8 do 10 minut, nato odcedimo. Čaj la-
hko pijemo oslajen s sladkorjem, medom ali neoslajen. Pri
želodčnih težavah pijemo neoslajen čaj.
Sirni namaz
Sirnemu namazu s smetano primešamo drobno ses-
ekljane sveže liste mete. Dodamo sol po okusu. Namesto
namaza lahko vzamemo maslo, margarino ali topljeni sir.
Okrepilna zeliščna kopel
Pripravimo 2 litra zavretka, za katerega potrebujemo pest
dolgolistne mete in pest materine dušice. Zavretek pokri-
jemo in počakamo 10 do 15 minut. Precedimo in dodamo vodi
za kopel. To kopel priporočam oslabelim in starejšim ljudem.
Vse to in še več na Rastlin’cah (tečaj poznavanja rastlin za prehrano in zdravje).
RAZISKOVANJE 23
Imeti vod GG Barbara Bačnik - Bača
foto: www.sxc.hu
Deževni april
Se z vašimi člani kdaj pogovarjate o vremenu? Upam sicer, da niti ne, saj je to ponavadi prvi poka-
zatelj dolgčasa ali pomanjkanja skupnih interesov. Je pa vreme nekaj, kar nas spremlja vsak dan na
praktično vsakem koraku, in smo tako mi sami kot naše dejavnosti močno odvisni od njega.
transpiracije (izhlapevanja) rastlin delno vračajo v ozračje.
Tako voda v naravi stalno kroži (vir: http://sl.wikipedia.org/
wiki/Padavine).
Kako nastane oblak?
Oblak je sestavljen iz nasičeno vlažnega zraka in vodnih
kapljic. Nastane, ko se zrak pri tleh segreje in začne dvigati
(topel zrak je lažji od hladnega). Z dviganjem se zrak ohlaja.
Če je dovolj vlažen, se bo med ohlajanjem relativna vlažnost
še zviševala in lahko dosegla 100 odstotkov, kar posledično
vodi v tvorbo oblaka.
Količina vode v zraku je odvisna od temperature, pri
zelo nizkih temperaturah ni padavin, pri visokih so padavine
izdatnejše. Če je vlažnost 100-odstotna, potem dežuje.
Kako daleč je nevihta?
Glede na smer vetra lahko ocenimo, v katero smer po-
tuje nevihtni oblak. Po grmenju in streli pa lahko s pomočjo
hitrosti zvoka in časa ocenimo, kako daleč je nevihta. V eni
sekundi prepotuje zvok približno 360 metrov. Če je čas med
pojavom strele in grmenjem manjši od 10 sekund, je nevihta
Nujnost padavin nevarno blizu. Tudi če je čas med 10 in 20 sekundami, je ne-
April je pregovorno mesec dežja oziroma večjih padavin. varno, zato moramo čim prej poiskati varno zavetje (vir: http://
Ali bo tako tudi letos, bomo še videli. Glede na topel in sončen www.hermi.si/kako-nastane-kopasti-oblak).
marec pa nam dež nič kaj ne diši. Padavine so vse oblike kon-
denzirane vodne pare, ki se pojavljajo na Zemljinem površju
ali v njenem ozračju v tekočem ali trdnem stanju. So del vod-
nega kroga, ustvarjajo pa zaloge sveže vode, torej so pogoj za
življenje na Zemlji.
Vodni krog
Voda v Zemljini hidrosferi neprestano kroži. Zaradi
sončne toplote pridejo v ozračje vodni hlapi, nevidni plini,
predvsem z izhlapevanjem z morskih površin in vlažnih tal,
oddajajo pa jo tudi živa bitja. Vodna para je malo lažja od zraka,
zato se dviga v višine in potuje z vetrovi. V višinah se vodna
para zgosti v oblake in padavine ter pade nazaj na tla ali v
morje. Na tleh se združuje in zbira. Ena tretjina padavinske
vode kmalu izhlapi zaradi sončne toplote, dve tretjini pa po
površju ali pod zemljo odtečeta v potoke in reke ter se končno
vrneta v morje. Nekaj vode vsrkajo rastline in se nato zaradi
