Revija Tabor 2011/2
Skavtska konferenca bo! 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
34 februar
Mjedved Kolumni Boris Mrak
A little less more
conversation, please Promocija ZTS
(Malo manj več V zadnjem času smo resnično priča medijskemu uveljavljanju Zveze
tabornikov Slovenije. V jesenskih dneh je taborništvo med občinstvo
pogovarjanja, prosim) popeljal mladinski film »Gremo mi po svoje«, ki se prebija med najbolje
gledane slovenske filme (čeprav mu kritika ni bila ravno najbolj naklon-
jena). Mladim in malo manj mladim gledalcem je film na svojevrsten
Najprej naj se opravičim, ker se ne spomnim več natanko, način predstavil taborjenje mladih tabornikov kot najbolj atraktivno
kako gre tisti prastari odlomek o naši vzgojni viziji, ki pravi nekako taborniško dejavnost in taborniškemu gibanju prinesel izjemno popular-
izacijo. Živimo v času, ko so take in podobne medijske predstave najbolj
takole: da poskušamo s svojim trdim delom (no, včasih prej trdo odmevne in si za prepoznavnost v prostoru kaj boljšega sploh ne moremo
roko) in vztrajnostjo (pre)vzgojiti naše taborniške otroke, da želeti in predstavljati.
bodo odrasli v odgovorne, samostojne posameznike, ki bodo de- Pred nekaj dnevi smo z veseljem in navdušenjem prejeli novico, da
lovali skupaj z in v prid širše družbe. No, ni se treba obesiti ravno je svetovna konferenca WOSM v Braziliji sprejela sklep, da bo ZTS v letu
na vsako mojo besedo, vendar resnično vidim najpomembnejše 2014, ko bomo praznovali 20-letnico polnopravnega članstva v največji
mladinski organizaciji na svetu (WOSM), organizator in gostitelj mladin-
taborniško poslanstvo ravno v vzgoji in ta je edinstvena. Taborn- skega foruma in konference WOSM, kar je za našo organizacijo izredno
iki imamo namreč zmožnost vzgojiti in okrepiti posameznikovo priznanje s strani Svetovne skavtske organizacije. Na to moramo biti
samozavest. slovenski taborniki še kako ponosni. Ob dveh tako odmevnih dogodkih,
Pozabite na šole, pozabite na krožke in tekmovanja v znan- ki sta se zgodila tako rekoč istočasno, bomo taborniki letos praznovali
60-letnico delovanja Zveze tabornikov Slovenije. Tudi ta dogodek bo pro-
ju, športu ali čem drugem. Nobena od teh skupin ne dela niti
moviral našo organizacijo.
približno toliko na posamezniku in njegovi samozavesti kakor mi. ZTS postaja vedno bolj prepoznavna v množici društev, ki deluje-
Morda se nam v tej smeri še najbolj približajo pregrešno dragi jo v Sloveniji. Seveda ta uspeh ni prišel sam od sebe, ampak je delo
jezikovni tečaji, kjer so skupine omejene na največ kakšnih 5-8 taborniških prostovoljcev in to že vrsto let: od tistih časov, ko smo
ljudi (To se že sliši kot super vod, kajne?). Vendar večina takšnih postali polnopravni član WOSM, in vse do danes, ko nam je bila zaupana
organizacija prihodnje konference WOSM. Ob teh medijskih uspehih
dejavnosti podpira ali razvoj skupine kot take ali pa zgolj eno,
in prepoznavnosti v množici najrazličnejših mladinskih aktivnosti se
razmeroma specifično sposobnost, lastnost posameznika. Sploh človeku nehote postavi vprašanje: Ali vse boljša in prepoznavna podo-
pa se v dejavnosti, ki zahtevajo javni nastop, prijavljajo posa- ba organizacije v Sloveniji in v svetu pomeni tudi vse boljše vsebinsko
mezniki, ki si tega želijo in s tem nimajo težav, tako da to ne šteje. delo organizacije? Obstaja upravičena bojazen, da bomo taborniki vse
Zato bi rada, da se poskušate spomniti katere od priprav na svoje moči in človeške resurse usmerili in porabili za zunanjo podobo
organizacije, za njen vsebinski razvoj pa nam bo zmanjkalo energije in
taborni večer, ko ste vzpodbujali svoj vod, da naj pripravijo točko človeških virov. Je morda strah neupravičen? Je že samo razmišljanje v to
ali skeč za taborni večer. Pa verjamem, da niste imeli na kupu smer neupravičeno in napačno? Morda res, vendar bi tako razmišljanje
samih nastopačev, še več, dam roko v ogenj, da imate zdaj pred lahko ovrglo povečevanje števila članov in s tem števila tistih članov, ki bi
sabo sliko vsaj enega tabornika ali tabornice, ki se je takim nas- se lahko posvetili programu in notranji izgradnji organizacije.
topom vedno znova izmikal in so ga na koncu otroci vključili v na- Že nekaj časa se organizacija upravičeno srečuje z dilemami, v
katero smer naj se razvija ZTS. S tem v zvezi se nam ponuja kar vrsta
stop tako, da je povedal zgolj kako vrstico ali odigral drevo. Ampak vprašanj: Kakšne programe naj organizacija ponudi mladim? Kakšna je
veste, tudi najbolj tihi spregovorijo in ko bodo taki sramežljivci blagovna znamka ZTS, ki bi jo morali razvijati v prihodnjih letih? Na katerih
videli kakšno odobravanje požanjejo tisti, ki znajo »pokati finte« področjih je prepoznavna ZTS? Novi izzivi organizacije so, kako naravo
in povedati dober vic ali pa preprosto super smešno oponašati približati mladim, ki vse več časa prebijejo pred računalniškimi zaslo-
ni? Je v programe možno na prijazen način vpeljati sodobne tehnične
rusko prodajalko finega peciva, bodo morda tudi sami poskusi-
pripomočke? Ali organizacija dovolj izkorišča možnosti sodelovanja s
li. In pridobili dovolj samo-zaupanja in samo-zavesti, da bodo starejšimi taborniki oziroma strokovnjaki, ki so bili člani organizacije
sposobni stopiti pred ljudi in povedati par reči. Bodo sposobni pred leti (nekdanjimi člani)? Katere kompetence lahko mladi razvijajo v
na-stopiti pred ljudmi, ker bodo sposobni dobrega dialoga z taborniški organizaciji, ki jim bodo koristile v življenju? Ali družba ustrez-
ljudmi. In nastopanje ni nič drugega kot multilog, dialog z večjim no vrednoti taborniška znanja in spretnosti, ki si jih taborniki pridobijo
v času njihovega aktivnega članstva? Zakaj bi bila taborniška organizacija
številom ljudi. In tak odgovoren, samostojen posameznik, kot
lahko zanimiva za mlade, katere so njene prednosti? Je taborniška orga-
naj bi bil kvazi-idealen tabornik (kvazi samo zato, ker je v večini nizacija lahko področje resnega raziskovanja tudi za bodoče diplomante?
primerov čisto realen), tak posameznik mora nujno biti sposo- Jih znamo pritegniti v naše delo in si pomagati z njihovimi raziskavami
ben dialoga z drugimi ljudmi, odprtega pogovora, v katerem bo in izsledki? Kaj nas pravzaprav zanima? Katera vprašanja s področja
povedal odkrito, kar misli, in bo stal za svojimi besedami. In bo našega delovanja, organizacije in sredstev nas najbolj zanimajo? Si v
praksi želimo preizkusiti drugačen pristop in delo? Nam je raziskovanje
pripravljen slišati, kaj pravijo drugi. tuje? Se ga celo bojimo? Vprašanj je seveda še veliko, ampak pustimo se
In (še zadnji »in« v tej kolumni, obljubim) ali ni to prav tisto, presenetiti. Odgovori na vprašanja bi seveda bili še kako zanimivi za vse
kar zadnje čase pogrešamo? Malo dobrega dialoga med ljudmi? člane. Morda jih bomo celo dočakali! Držimo pesti!
Ljubljana/Domžale, 24. januar 2011
RAZVEDRILO 35
Iz malhe Strica volka
V moj zasneženi zimski brlog visoko v hribih je preko
v bližini živeče kavke, ki uporablja facebook, tudi do mene
izjemno hitro prišla novica, da smo bili peščenosrajčniki
potrjeni kot organizatorji 40. Svetovne skavtske konfer-
ence in 12. Svetovnega skavtskega forumu mladih v letu
2014. Res lepi novici, ki sem jih proslavil z kar se le da
najbolj srečno zategnjenim zavijanjem v luno. Leto 2014
bo torej izjemno za našo organizacijo. Organizacija obeh
dogodkov bo lepa priložnost, da tako mi malo starejši, kot
tudi vi malo mlajši člani naše vrle organizacije, končno -
vsaj enkrat - stopimo skupaj in naredimo nekaj dobrega
za nas tabornike. Lepote naše deželice in naše široko
gostoljubje bo tako lahko občudoval in občutil ves svet.
Torej z obema dogodkoma, v kolikor ju bomo organizirali
na nivoju (v kar pa sploh ne dvomim), enostavno lah-
ko pridobimo ogromno in končno zarišemo Slovenijo
na skavtskem zemljevidu sveta in tabornike zarišemo
na zemljevid mladinskih organizacij v Sloveniji. To bo
za vas mlade tudi izjemna priložnost morda za novo za-
poslitev, druženje, zabavo in pridobivanje izkušenj. Za
nas malo starejše člane pa morda priložnost, da s svo-
jimi izkušnjami in znanjem pripomoremo k boljši orga-
niziranosti obeh prireditev. Za res pogumno samostojno
kandidiranje in vrhunsko predstavitev naše organizacije
in države pa vsem odgovornim na Zvezi tabornikov Slo-
venije res iskrene čestitke. Zdaj pa v akcijo mladina.
Vaš stric Volk
Kolofon
Uredništvo: Aleš Cipot (ales.cipot@volja.net) - glavni in odgovorni urednik, Miha Bejek (miha.bejek@rutka.net) - pomočnik urednika, Petra Grmek
(5ra.grmek@gmail.com) - urednica sklopa Igra, Tadeja Rome (whatshername.nessya@gmail.com) - urednica sklopa Dogodivščina, Žan Kuralt (zan.kuralt@
gmail.com) - urednik fotografije. Predsednik izdajateljskega sveta: Igor Bizjak (bizi@rutka.net). Novinarji in sodelavci:
Barbara Bačnik (barbara.bacnik@rutka.net), Jaka Bevk (jaka.bevk@tele-cable.net), Ana Britovšek (ana.britovsek@gmail.com), Borut Cerkvenič (borut.
cerkvenic@triera.net), Teja Čas (teja.cas@gmail.com), Klemen Kenda (bubi@rutka.net), Matjaž Kerman (laskopivo@gmail.com), Primož Kolman
(primoz_kolman@yahoo.com), Nina Medved (nina.medved@guest.arnes.si), Frane Merela (frane.merela@guest.arnes.si), Boris Mrak (boris.mrak@rovas.
si), Luka Rems (luka.rems@gmail.com), Tomaž Sinigajda (siniginda@gmail.com), Aleš Skalič (ales.skalic@gmail.com), Petra Skalič (petra_skalic@hotmail.
com), Domen Šverko (dsve2001@yahoo.com) in Domen Uršič (domen.ursic@gmail.com). Lektoriranje: Miha Bejek (miha.bejek@gmail.com).
Jaka Bevk - Šeki
Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinanciraMinistrstvo za šolstvo in šport Republik e
Slovenije. Naslov uredništva: Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/4361-477, e-pošta: revija.tabor@gmail.
com, info@zts.org. WWW: http://www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 2,09 €, letna naročnin a je 20,86 €, za tujin o pa letna naročnina s pripadajočo
poštnino. Transakcijski račun: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Upoševamo samo pis ne odpovedi do 31. jan uarja za tekoče leto.
Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu. DDV je vračunan v ceno. Grafična priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana. Številka je bila tiskana v nakladi 6400
izvodov. Poštnin a plačana pri pošti 1102 Ljubljan a. Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 792.
ISSN 0492-1127
