Revija Tabor 2011/10
ROT v Velenju 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
34 oktober
Mjedved Kolumni Boris Mrak
Ko bom velika, bom zmaj! Prostovoljstvo in taborniki
Na srečo še nisem v tistih letih, ko bi me bilo nespodobno V zadnjem času lahko v medijih, takšnih in drugačnih, zasledimo
povprašati po starosti, in tako vam lahko zaupam, da sem letos na veliko govora o prostovoljstvu. Omenja se nacionalna organizacija in
taborjenju le prejela eno najlepših rutic (ker pač ne maram mo- vrsto organizacij, ki mladim in malo manj mladim ponujajo možnosti
za opravljanje prostovoljnega dela tako rekoč po vsem svetu. In
dre in zelene barve), kar jih bom kdaj nosila - oranžno. Na žalost
ne nazadnje se danes o prostovoljstvu govori kot o nečem, kar bi
(ali srečo) pa rutica ni le modni dodatek taborniški uniformi. nam dala šele osamosvojitev in demokracija. Pa je res tako? Če bi
Moja prva rutica je bila rdeča, vendar se žal ne spomnim, kako imel slab spomin, bi temu lahko pritrdil, ampak prostovoljno delo
sem se počutila, ko sem jo nosila, verjetno tudi zato, ker sem poznamo na naših tleh že zelo dolgo. Resnici na ljubo, imenovalo se
bila medvedek (ja, saj vem, glede na moj biološki spol sem bila je malo drugače, bilo pa je. Še pomnite tovariši: mladinske delovne
čebelica, ampak pustimo to ob strani) komaj kako leto, ko sem brigade (izrazito prostovoljno delo, resda fizično, pa vendar - šteli
že prestopila med GG-je in prejela novo rutico. Zato se nekoliko so kubiki, seveda) so delovale v Sloveniji še v osemdesetih letih
prejšnjega stoletja, sedaj pa imam občutek, kot da nekdo izumlja
bolje spominjam svojih »zelenih« časov, ko smo bili še ločeni
toplo vodo in nam želi prikazati prostovoljno delo kot nekaj povsem
po spolih: punce smo bile v vodu Amazonke (ah ja, same male novega, izvirnega. Imamo tudi nacionalno organizacijo, izbira se naj
feministke na kupu, s samimi moškimi vodniki, kakšna ironija), prostovoljec itd.
fantje pa v vodu Đrki (ker so bili pravi »jerki«, - joj, ta najstniški No, pa da ne bom ostal samo pri delovnih brigadah (nekatere
humor) Kot gozdovnica sem se imela pri tabornikih naravnost očitno moti tudi naziv “mladinske delovne brigade” kot nekaj, kar
fantastično. Hodili smo na vse akcije in na tekmovanja, najljubši preveč spominja na pretekle čase), ali drugačne vrste prostovoljne-
ga dela tudi niso enako koristne? Ali pa morda kot prostovoljno delo
prostočasni dejavnosti pa sta bili kljubovanje vodnikom ter lenu-
razumemo samo delo na socialnem področju? Menim, da bi si morali
harjenje. Vse dokler nismo tudi sami postali vodniki, še preden naliti čistega vina in reči bobu bob! Vsi, ki kakorkoli s svojim delom in
smo uradno prestopili v klub »modrih« PP-jev, ki se je imenoval sposobnostjo pripomorejo k boljšemu in kvalitetnejšemu življenju v
Domačica (po keksih, da bo jasno). In tako sem ves čas, ko sem naši družbi, so prostovoljci in prav vsi si zaslužijo pohvalo.
nosila modro rutico, doživljala tabornike predvsem z organizaci- Da ne bom ostal samo pri načelnih opredelitvah, si poglejmo
jske plati. Na vseh akcijah, ki sem se jih udeležila, sem imela našo taborniško organizacijo. Ali mi nimamo prostovoljcev? Ali je
takšno ali drugačno funkcijo, podobno pa tudi moji sovrstniki. taborniško delo manj vredno ali se ga ne smatra za družbeno korist-
no delo? Delo z mladimi, ki jim organizacija da nepozabno popotnico
Naenkrat nam ni bilo več v interesu delati akcij za nas, temveč
za življenje? Ki jih vzgaja in uči odnosa do narave in soljudi? Do bi-
predvsem za druge; naš klub je hitro razpadel, ljudje so počasi vanja v skupini in do upoštevanja tudi drugačnih mnenj? So torej naši
odhajali, drugi smo prevzemali vse več odgovornosti. Začaran vodniki in drugi člani, ki s svojim delom pripomorejo k uspešnemu
krog, v glavnem. delu organizacije, manj vredni? Pa tisti taborniki - prostovoljci, ki
Zdaj pa sem ostala edina od naše generacije, drugi so ... bog se udeležijo jamboreeja (svetovnega, evropskega ali katerega koli
ve kje. Ne morem reči, da mi moji stari tovariši manjkajo, sem pa drugega) in pomagajo pri uspešni organizaciji in izpeljavi akcije?
tako po starosti nekje v zlati sredini vseh, ki bolj ali manj aktivno Ne, niso! Vsi taborniki, ki skozi celo leto (in ne samo za tisti teden
ali dva, ko so na neki delovni akciji) prostovoljno delajo z mladimi in
delujemo v našem rodu. Zaradi vseh let in akcij, ki smo jih skupaj organizacijo. Verjetno je naša težava v tem, da našega dela ne znamo
preživeli, se dosti bolj domače počutim med »ta starejšimi«. Za pravilno predstaviti in se ne potegujemo za večjo popularizacijo in
mano pa je že nova generacija mladih vodnikov in vodij, ki mi hitro prepoznavnost. Takoj se človeku postavi naslednje vprašanje: Ali si
sledijo, glede na to, da so starejši med njimi letos že študenti, tega sploh želimo? Odgovor na to, pa naj bo to “da” ali “ne”, nam bo
kot jaz. In prav moja oranžna rutica je opomin, da moram večkrat dal usmeritev za nadaljnje korake, povezane s to tematiko. Vsekakor,
nastopiti v vlogi mentorice, avtoritete. Da ne morem več pustiti dragi taborniki, naj vam ne bo nerodno in ne počutite se manj vredni,
če nas kot prostovoljce ne omenjajo v sklopu prostovoljnega dela. Po
mlajšim, da se učijo zgolj na lastnih napakah, ampak jim moram
mojem globokem prepričanju si vsi, ki aktivno delujemo v taborniški
pomagati prav zaradi moje taborniške kilometrine, ki je ne bi organizaciji, zaslužimo naziv dobrega prostovoljca, pa četudi za to
nabrala, če me ne bi vodili drugi in mi tako pogosto pomagali ne dobimo uradne pohvale ali medalje. Osebni občutek, da smo za
skrajšati učno pot »napaka-dobra lekcija«. Postati moram ZMAJ. okolje, v katerem živimo, naredili nekaj dobrega, naj nam bo vodilo
S prijazno, vendar s trdo roko voditi mlajšo generacijo vodnikov, tudi v prihodnje in bodimo ponosni na to!
da bodo tudi oni nekoč predali štafeto naslednji generaciji. A se Torej, sledimo naši viziji (“Ustvarjajmo boljši svet.”) in našemu
bojim, da za zdaj bolj pokašljujem ogenj, kot pa ga bruham. In poslanstvu (“Mlade ljudi vzgajamo, da bodo igrali konstruktivno
vlogo v družbi.”).
morda je prav temu, nekoliko zmedenemu obdobju, namenjena
Srečno in z delovnimi uspehi k novim zmagam naproti!
oranžna rutica. Še bolj verjetno pa je, da sem preprosto jaz še
vedno isti, zmedeni Mjedved, kot sem bila od nekdaj. Ljubljana/Domžale, 1. oktober 2011
RAZVEDRILO 35
poklikaj se!
rutkanet.
Kolofon spletni taborniški servis
Uredništvo: Aleš Cipot (ales.cipot@volja.net) - glavni in odgovorni urednik, Miha Bejek (miha.bejek@gmail.com) - pomočnik urednika, Petra Grmek
(5ra.grmek@gmail.com) - urednica sklopa Igra, Žan Kuralt (zan.kuralt@gmail.com) - urednik fotografije. Predsednik izdajateljskega
sveta: Igor Bizjak (bizi@rutka.net). Novinarji in sodelavci: Barbara Bačnik (barbara.bacnik@rutka.net), Jaka Bevk (jaka.bevk@
tele-cable.net), Tina Bukovnik (tina.bukovnik@gmail.com), Borut Cerkvenič (borut.cerkvenic@triera.net), Meta Dagarin (meta.dagarin@gmail.com), Matjaž
Kerman (laskopivo@gmail.com), Primož Kolman (primoz_kolman@yahoo.com), Nina Medved (nina.medved@guest.arnes.si), Frane Merela (frane.merela@
guest.arnes.si), Boris Mrak (boris.mrak@rovas.si), Tadej Pugelj (pugy@rutka.net), Jan Ravnik (jan295@gmail.com), Luka Rems (luka.rems@gmail.com),
Tadeja Rome (whatshername.nessya@gmail.com), Polona Rožman (polona.rozman@gmail.com), Tomaž Sinigajda (siniginda@gmail.com), Petra Skalič
(petra_skalic@hotmail.com) in Tomaž Sterniša (tomaz.sternisa@gmail.com). Lektoriranje: Miha Bejek (miha.bejek@gmail.com).
Jaka Bevk - Šeki
Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinanciraMinistrstvo za šolstvo in šport Republik e
Slovenije. Naslov uredništva: Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/4361-477, e-pošta: revija.tabor@gmail.
com, info@zts.org. WWW: http://www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 2,09 €, letna naročnin a je 20,86 €, za tujin o pa letna naročnina s pripadajočo
poštnino. Transakcijski račun: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Upoševamo samo pis ne odpovedi do 31. jan uarja za tekoče leto.
Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu. DDV je vračunan v ceno. Grafična priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana. Številka je bila tiskana v nakladi 6400
izvodov. Poštnin a plačana pri pošti 1102 Ljubljan a. Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 792.
ISSN 0492-1127
