Revija Tabor 2010/11
Gremo mi po svoje 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
10 november
Sive celice
Sudoku
Kviz - Taborniška
(ne)znanja
1. Kdaj se izdeluje letne bivake?
a. Samo poleti.
b. Samo pozimi.
c. Skozi vse leto.
2. Približno za koliko mora biti nagnjena streha let-
nih bivakov?
Premetanka »toplice« a. 20°
Vstavi besede: Moravske toplice (MORAVSKET), Čateške toplice
b. 35°
(ČATEŠKET), Dolenjske toplice (DOLENJSKET), Atomske toplice (ATOMSKET),
c. 45°
Šmarješke toplice (ŠMARJEŠKET), Dobrna, Radenci, Laško.
3. Za streho najpogosteje uporabljamo ...
Ne gre za uradne nazive zdravilišč in term, ampak samo za njihova pre-
a. smrekove veje.
poznavna imena.
b. umetne materiale.
c. manjše liste.
4. Kako debelo naložimo smrekove veje za streho?
a. Vsaj 10 cm.
b. Vsaj 25 cm.
c. Vsaj 100 m.
5. Na kakšno dolžino narežemo brezovo lubje za
streho?
a. Na 60 cm.
b. Na 65 cm.
c. Na 80 cm.
Rešitve kviza iz prejšnje številke so: 1 - a , 2 - b, 3 - c, 4 - a, 5 - a.
Opise iz premetanke poveži z ustreznimi mesti.
1. Poleg zdravilišča je kraj znan tudi po pivu. A. Atomske toplice
2. Največja slovenska termalna riviera. B. Šmarješke toplice
3. Stojijo v mirnem okolju, znane po starem lesenem bazenu. C. Moravske toplice
4. Znano zdraviliško naselje. Č. Radenci
5. Ležijo ob meji s Hrvaško v bližini Podčetrtka. D. Dobrna
6. Tam polnijo znano mineralno vodo Radensko. E. Laško
7. Slovijo po toboganu s 360-stopinjskim obratom. F. Čateške toplice
8. Je na pol poti med Celjem in Velenjem. G. Dolenjske Toplice
6 - Radenci, 7 - Moravske toplice, 8 - Dobrna.
Rešitve premetanke: 1 - Laško, 2 - Čateške toplice, 3 - Šmarješke toplice, 4 - Dolenjske Toplice, 5 - Atomske toplice,
Luka Rems Tadeja Rome
Dolenjske Toplice so zapisane z veliko začetnico, saj je s tem mišljen kraj. Internet
DOGODIVŠČINA 11
Taborniška (ne)znanja
Bivaki - 2. del
Letni bivaki
Izdeluje se jih vse leto, lahko pa tudi v snegu,
le da se jih takrat prekrije s snegom. Streha mora
biti dovolj strma (45°), ogrodje pa dovolj trdno, da
zdrži težo strehe. Dobro je, če je naslonjeno ob kaj
nepremičnega. Za ogrodje se uporabi močnejše
veje ali debla, skalne stene itd., za streho pa smrek-
ove veje, lubje, dolgo travo, praprot, večje liste,
rušo.
Materiali in izdelava strehe
Ogrodje za streho se najprej preplete s prožnimi
in elastičnimi vejami, daljšo travo ali šibjem. Ko je Brezovo lubje ali lubje drugih dreves:
ogrodje trdno postavljeno, se vanj vtke še več mate- Nareže se ga na 60 cm. Lubje se olupi in razprostre,
riala, ki bo odbijal dež. nato pa se kose nalaga kot strešnike. Zgornja vrsta
naj nekoliko prekriva spodnjo in naj bo malce za-
Smrekove veje: Naloži se jih v debelini vsaj maknjena - robovi naj se križajo. Tudi kose v isti vrsti
25 cm in z naklonom vsaj 45°. Streho se zgradi je treba prekrivati med seboj, da ni špranj.
tako, da vsak naslednji sloj, ki je višji, nekoliko
prekriva prejšnjega, nižjega. Pomembno je, da so Bambus: Najde se ga predvsem ob naši obali
veje obrnjene tako, kot so rasle na drevesu, in se jih in je zelo uporaben za različne namene: kot opora,
ne obrača - sicer bo skoznje curljalo. za zlaganje plasti, dodelavo tal, strehe ali sten. Po
sredini se ga prepolovi, zlaga pa se tako, da so
Slama ali dolga trava: V svežnjih ali šopih jo krajci z robom drug v drugem. Tako ni špranj, kar
vtkemo oziroma prepletemo streho. Tudi tu je treba pomeni, da skoznje ne dežuje in ne piha.
paziti, da zgornji sloj prekriva spodnjega.
Lapuh ali drugi veliki listi: Lahko se jih
pritrdi s peclji ali pa se jih upogne čez ogrodje. Pa-
ziti je treba, da se med seboj dobro prekrivajo in
da so dobro pritrjeni. Lažje in učinkoviteje je, če
uporabimo večje liste.
Praprot: Na sredini se jo zareže in upogne čez
prečno vejo, nato pa se preplete oba dela med se-
boj. Čeprav je ta način zelo zamuden in prepletanje
zahteva tudi nekaj prakse, streha nudi dobro zaščito
pred dežjem in vetrom.
Če imamo s seboj šotorsko krilo, kos polivinila
ali astrofolijo, se to lahko uporabi za streho namesto
naštetih materialov, saj je taka zaščita učinkovitejša,
izognemo pa se tudi velikim posegom v naravo.
Tadeja Rome Arhiv ZTS
