Revija Tabor 2009/11
Članstvo v letu 2010 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
8 november
Naša velika taborniška družina Nina Kušar
Taborniki se imamo najlepše, ko se zberemo na
enem mestu, se časa naučimo, na koncu pa sku-
paj ušpičimo še kakšno vragolijo. A ne družimo
se samo v Sloveniji, tabornikov je vse polno tudi v
drugih državah. Skupaj nas je več kot 28 milijonov v
160 državah sveta, združeni pa smo v Svetovno orga-
nizacijo skavtskega gibanja.
Leta 1907 je Robert Baden-Powell prvič organiziral
taborjenje za 20 mladih fantov iz Velike Britanije. Na
majhnem otoku, ki se imenuje Brownsea, jih je za
teden dni razdelil v vode, jih učil izvidništva in drugih
vojaških veščin, predvsem pa preizkusil svojo idejo o
skavtstvu, ki se je izkazala za odlično.
Že malo pred tem je v Severni Ameriki Ernest T.
Seton oblikoval podobno organizacijo, ki se je bolj
zgledovala po Indijancih. Imenovali so se gozdovniki.
Skavtstvo se je po svetu širilo hitreje kot
gozdovništvo, a pri nas sta bili prisotni obe orga-
nizaciji. Takratni gozdovniki in skavti so se 22. aprila
1951 združili v Združenje tabornikov Slovenije, ki se
je pozneje preimenovalo v Zvezo tabornikov Sloveni-
je (ZTS). Ta se je Svetovni organizaciji skavtskega
gibanja kot samostojna nacionalna skavtska orga-
nizacija pridružila leta 1994.
Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja so pri
nas začeli delovati tudi katoliški skavti, ki jih prepoz-
namo po živo oranžnih krojih in pisanih ruticah. Tudi
oni so vključeni v svetovno organizacijo, a ne isto kot
ZTS. V njihovi organizaciji je še približno 10 milijonov
skavtov.
Taborniki se srečujemo na različnih mednarodnih
taborih, kjer izmenjujemo svoje izkušnje. Največji
med njimi so jamboree-ji, na katerih se zbere tudi
več kot 40.000 ljudi (to je več, kot imata prebivalcev
Celje in Kranj).
DOGODIVŠČINA 9
GG delavnica
Jabolčna pita s pajki
co. Nanj naloži jabolka. V posodi Iz marcipana naredi pajke.
Potrebuješ:
razžvrkljaj dve jajci, prilij mleko in Marcipan najprej dobro preg-
300 g moke,
dodaj prašek za puding. Vse sku- neti, dodaj sladkor v prahu, da
200 g masla,
paj prelij čez jabolka. Preostanek se ti ne bo lepil na prste. Marci-
200 g sladkorja,
testa oblikuj v tanko kačo. S kačo pan po želji pobarvaj z jedilnimi
1 jajce,
oblikuj po vrhu jabolk pajkovo barvami in nato oblikuj pajke, s
1 kg jabolk,
mrežo. Peci 50 minut pri 200 °C. katerimi okrasiš vrh pite. Pajke la-
80 g rozin,
Pri peki naj ti pomaga kdo od hko narediš tudi iz papirja.
70 g sladkorja,
odraslih. K piti lahko ponudiš stepeno
pol žličke mletega cimeta,
sladko smetano. Pa dober tek.
2 jajci,
3 žlice mleka,
1 žlico sladkorja,
1 žlico praška za vanilijev puding,
marcipan ali bonbone v obliki
pajkov.
Priprava
Rozine umij z vodo in jih
za približno dve uri namoči v
vodo. Moko presej in ji dodaj
razmehčano maslo, sladkor in
jajce. Dobro pregneti v me-
hko testo. Testo daj za eno uro
počivati v hladilnik. Medtem olu-
pi jabolka, jih razreži na četrine,
odstrani peške in nato jabolka
nareži na tanke rezine. Jabolkom
dodaj sladkor, rozine (vodo odlij)
in cimet ter dobro premešaj.
Okrogel pekač 24-27 cm
namaži z maslom in potresi z
moko. Testo na tanko razvaljaj
ter z njim obloži dno in stene
pekača. Nekaj testa prihrani za
mrežo. Testo večrat prebodi z vili-
Petra Skalič
Jaka Bevk - Šeki
