Revija Tabor 2009/11
Članstvo v letu 2010 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
38 november
50 let
Jasmina Hrnec - Mina, starešina
Arhiv Rod XI.SNOUB
Naš taborniški rod praznuje
Petdeset let Enajste
Naš taborniški rod praznuje pol stoletja delovanja. Petdeset let
tovarištva, nepozabnih trenutkov ob tabornem ognju, prijateljev
za vse življenje. V hitrem tempu vsakdana včasih pozabimo na te
vrednote. Vendar le za trenutek - nato se srce umiri, rahlo vzdrhti in
zadihamo življenje s polnimi pljuči. Tabornik nisi samo takrat, ko si
oblečeš taborniško srajco in nadeneš rutico okrog vratu, tabornik si
vedno in povsod. Za vedno.
Ko so Robert Bobanec in tovariši
25. oktobra 1959 iz čete Vzhajajočega
sonca in čete Dravskih biserov ustano-
vili nov taborniški rod, ga sprva niso poi-
menovali. Dva meseca kasneje je odred
dobil ime po slavni partizanski brigadi
XI. SNOUB Miloša Zidanška. Navezali
so tesne stike z borci brigade, posebej
z Alojzom Vindišem - Dundo. Še danes,
petdeset let kasneje, so ti stiki topli
in pristni kot takrat. Ne samo v obliki
vsakoletnih srečanj in druženj, temveč
med taborjenji v Gornjem Gradu, ki ga
je prav ta brigada 1. avgusta 1944 osvo-
bodila. Gornji Grad je že 45 let naš drugi
dom.
Tisti, ki so pred petdesetimi leti upadalo, lahko trdim, da se bo število taborniške dni in tako želijo tudi svo-
postavljali temelje taborništva v Mari- naših še povečevalo. Nekdanji aktivni jim potomcem dati priložnost, da se
boru in v našem rodu, danes nudijo taborniki so danes mame in očetje, naučijo živeti z naravo in v naravi. Vsako
podporo nam. Kljub temu da je v bližnji nekateri tudi že babice in dedki. Nihče šolsko leto se nam pridruži vedno več
preteklosti število aktivnih članov rodu med njimi nima slabih spominov na otrok nekdanjih tabornikov.
Ko človek sreča Abrahama, po na-
vadi naredi analizo preteklosti in načrte
za prihodnost. Čeprav nas je veliko manj
kot leta 1969 (takrat naj bi bilo v našem
rodu približno 420 članov), pa vseeno
vztrajamo. Od prvega taborjenja v Gorn-
jem Gradu, leta 1964, vsako leto napol-
nimo jaso nad krajem s šotori in sme-
hom. Kljub manjšemu številu taborečih
delo ni manj kvalitetno ali spoznavanje
življenja v naravi manj zanimivo.
AKTUALNO 39
neprespanim nočem srce še vedno vz-
drhti, ko si okrog vratu nadenem rutko,
ko jo zavežem tudi svojemu partnerju
in hčeri. In potem gremo skupaj in po
najboljših močeh razvijati tovarištvo ter
vzgajati mlade v tem duhu..
Ob ZOT-u, ki ga organiziramo vsako
leto, smo letos organizirali tudi jubile-
Tako kot je naš rod prešel v najlepša sem ob dveh zjutraj še kar čakala, da se jni 50. ROT na Rogli na Pohorju. Brez
leta, je tudi opremljenost tabornega v žerjavici speče moj krompir, pohodi številnih marljivih članov našega rodu
prostora v Gornjem Gradu vedno na Lepenatko in bivaki na Menini. In vsi tekmovanj, taborjenj, vodovih srečanj in
boljša. Vendar nujno potrebuje obno- moji vodniki in vodnice. Včasih so se mi drugih akcij ne bi mogli izpeljati. Preveč
vo. Dolgoročno bo treba urediti sani- ob koncu šolskega leta in taborjenj kar jih je, da bi vsakega poimenovala, zato
tarije in umivalnico, da bodo zadoščali malce smilili - moji navihanosti ni bilo le - hvala vsem! Hvala tudi starejšim
vse strožjim higienskim standardom. videti konca. Pa so vseeno vztrajali in članom rodu, ki so mnoge ure prese-
Hišico, v kateri je kuhinja in skladišče, tako sem rasla tudi jaz in počasi prevze- deli v klubu zato, da bo praznovanje ob
moramo prenoviti oziroma postaviti na mala njihovo vlogo. obletnici rodu zares vredno imena, ki
novo, saj je že precej dotrajana. Dotra- Spominjam se svojega prvega sa- ga nosimo.
jani so tudi naši šotori za taboreče in mostojnega voda - takrat sem bila v os- Taborniški rod XI. SNOUB Miloša
štabni šotor. mem razredu osnovne šole - ki je žal kaj Zidanška leta 2059? Seveda. Zakaj pa
Taborni prostor v Gornjem Gradu hitro razpadel. A so zato člani mojega ne? Taborniški duh živi dalje in morda
ni le prostor, kjer vsako leto taborijo naslednjega voda še danes aktivni člani bo prav kdo izmed novih članov pisal
aktivni člani rodu - je tudi kraj, kamor našega rodu. Leta 2008 sem postala uvodni članek v glasilu ob stoti oblet-
odpeljemo svoje otroke na izlet in jim mamica, postala pa sem tudi starešina nici rodu.
pokažemo, s katerega slapa smo ska- rodu in takrat sem se zavedala, kako je
kali v reko Dreto, kje smo postavili svoj moje življenje in življenje moje družine Jasmina Hrnec - Mina,
prvi bivak, kam smo vsako leto odšli močno povezano z »enajsto«. Kljub starešina
na pohode. Zadnja leta organiziramo
taborjenja tudi za družine, tako da »duh
Gornjega Grada« vtisnemo tudi v srčike
naših najmlajših.
In kaj pomeni taborništvo in pet-
deseta obletnica rodu meni, trenutni
starešini rodu? Najprej naj povem,
da si leta 1980, ko sem dopolnila štiri
leta in capljala z mamo na svoje prvo
taborniško srečanje, nisem znala pred-
stavljati, kam pravzaprav grem. Ko smo
ob pomoči vodnice še isti dan v Mag-
dalenskem parku postavili prvi šotor,
sem vedela (kolikor se štiriletni otrok
zaveda), da bom tabornica vse življenje.
Spomini na taborjenja v Gornjem Gradu
so vsako leto bolj živi: kako nama je
s prijateljico sredi nevihte odneslo
šotor, pa nočne straže ob ognju, ko
