Revija Tabor 2006/4
Izgubljanje vrednot 
Kam se izgubljajo vrednote?
Minule tedne je močno obeležil video posnetek z ene izmed srednjih šol, ki prikazuje nesprejemljivo obnašanje dijakov med poukom in nemočnega profesorja. Potem se je zatresla gora. Je to verodostojen odsev razmer v srednjem in osnovnem šolstvu ter stanja duha v naši družbi?!
V razmerah, ko postaja logika kapitala najpomembnejša, prihaja do prevelikega upada vrednot pri mladih ljudeh. Stanje ni skrb zbujajoče. Stanje je alarmantno. Nekateri mladostniki se sploh ne zavedajo, da imajo v svojem bistvu privzgojene izkrivljene, včasih že skoraj bolne vrednote. Nekateri starši se tega pogosto zavedo, ko je po toči zvoniti že prepozno. Če so nekoč pedagogi s strogim in agresivnim pristopom lahko vzdrževali disciplino v učilnicah, so danes (razen redkih izjem) taki pristopi običajno kontraproduktivni. Prišli so časi, ko je povsem vsakdanja komunikacija v šoli ponekod popolnoma nesprejemljiva. Nekateri dijaki grozijo učiteljem z »urgenco« in nekateri učitelji jim v sovražnem govoru ne ostajajo dolžni.
Na srečo se v taborniški organizaciji običajno srečujemo z drugačnimi težavami. Da bi jih zmanjšali na minimum, bo potrebno ogromno dela, pozi- tivnih zgledov in motivacije, vlaganja volje, časa in energije v pogovore ter ohranjanja strpnosti v vseh oblikah. Žal je tudi v taborniških aktivnostih po- nekod moč najti nepedagoške prijeme. Sreča v nesreči je, da zna tudi negativen zgled obroditi pozitivne sadove.
Aleš Cipot
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
14 april
14 april
Taborniški test SiNi, Maja Strnad
15
Klemen Kenda
Kolumni Boris Mrak
Dobri kadri
Mlačno …
Vsi prav dobro vemo, da organizacija lahko deluje kako-
Če se ne bi predsedstvo 24. skupščine ZTS proti koncu vostno samo na osnovi dobrih kadrov. Teh pa seveda ne pobereš
odločilo, da je potrebno za sprejetje kakšnega sklepa tudi ti- kar tako, na cesti, tudi srečaš jih ne kar tako vsak dan, ampak
stim, ki se strinjajo, dvigniti roko, bi celoten proces odločanja se moraš zanje potruditi, jih vzgojiti in izšolati. In ravno v tem
stekel mimo mene (in najbrž še kakšnega prisotnega), ne da bi grmu tiči zajec.
bilo za to treba samo migniti s prstom. Ob tem pa se sicer za- Prebiram materiale za 24. skupščino in naletim na sledeče
vestno zahvaljujem tisti bistri glavi, ki je materialno-finančne
poročilo: "Pri Strokovnem svetu za šport smo leta 2004 vložili
debate od dogajanja izolirala za zgolj kopico izbrane tabor-
zahtevo za verifikacijo naših izobraževalnih programov, kar
niške "elite".
nam bi lahko izboljšalo možnosti za pridobitev novih fi-
Zakaj tudi v naši zvezi velja, da so finance edina debate in
nančnih virov. Svetu kljub našim stalnim prizadevanjem v dveh
kritičnega pogleda vredna tema? Zakaj so razprave najbolj
letih ni uspelo rešiti zadeve ...".
žgoče pri takih in drugačnih interpretacijah pravilnikov (npr.
Pravilnika o priznanjih in odlikovanjih) in pri podobnih for- Bil sem kar malo začuden nad tem besedilom in seveda mi
malističnih stvareh? Zakaj pri npr. odnosih z javnostmi ni bila ni dalo miru, dokler nisem preveril zadev, kajti nekateri v naši
odprta nobena zares pereča tema? organizaciji se seveda ne zavedajo okolja v katerem živimo. To
Verjamem, da en izmed razlogov tiči v žgočem dejstvu, da se pa pomeni, da v kolikor želimo verifikacijo naših programov,
za kandidaturo za posamezno funkcijo v naši zvezi (in nikakor moramo za to tudi poskrbeti, in to ne samo z organiziranjem
pri tem nismo izjema!) odloči komaj kakšen posameznik. In ne tečajev, ampak tudi s kakovostjo izobraževanja. Pred več kot
samo, da se posamezniki za delo na odgovornih funkacijah ne dvajsetimi leti (ja, prav ste slišali, to je bilo v drugi polovici
odločajo, tudi ostala "delovna telesa" imajo v zadnjem času osemdesetih let prejšnjega stoletja) smo začeli sodelovati s te-
ogromne težave s članstvom. S takšnega položaja je težko biti danjo Fakulteto za šport, in to pri šolanju prvih takratnih
kritičen, celo konstruktivno kritičen. Dostikrat bi bile ostre be- inštruktorjev ZTS. Rezultat tega so bile diplome, podpisane
sede namenjene enemu od redkih posameznikov, ki je svoj čas tako s strani ZTS kot tudi Fakultete za šport.
pripravljen nameniti vsem skupaj in ne le svoji lokalni enoti. Po osamosvojitvi Slovenije, leta 1991, in približevanju ZTS
"Politika" tu pade na celi črti. Premajhni smo, da bi se jo igrali WOSM-u smo postavili Šolo za inštruktorje, v katero smo pova-
... Problem je le v tem, da se nekateri tega nočejo zavedati. bili kar nekaj univerzitetnih profesorjev, ki so bili nekoč ali pa
Na tem mestu izražam vse občudovanje vsem kandidatom takrat še vedno člani organizacije, vsekakor pa so bili priprav-
za IO ZTS. Sam - priznam - sem le stežka dočakal 11. uro, 50 mi- ljeni po svojih strokovnih močeh pomagati pri izobraževanju.
nut in 49 sekund, ko je skupščina soglasno razrešila stare orga- In morda smo slepo zaupali temu, da se bo zadeva razvijala da-
ne ZTS. Če sem pred tremi leti mislil, da je moč z dobrimi ideja- lje, v smeri, ki smo si jo začrtali. Pa očitno ni bilo tako. Kako
mi pridobiti sodelavce in spreminjati stvari, sem zdaj na real- velika zmota! V lanskem letu na naših tečajih ni poučeval no-
nejših tleh in z večjim spoštovanjem gledam na to, kar je bilo
ben "naš" univerzitetni profesor, nobeden od strokovnjakov, ki
narejeno v preteklosti. Upam, da bo novi izvršni odbor in pred-
so nam pomagali v preteklosti. Kako je mogoče, da enostavno
vsem novi-stari načelnik ZTS tokrat od začetka znal udariti z
ne želimo sodelovati s priznanimi strokovnjaki, simpatizerji in
roko po mizi in posameznikom jasneje začrtati njihovo pravo
prijatelji organizacije ter taborništva, in to ravno na področju,
mesto in upam, da bodo člani IO znali stati za njim - z besedo
ki je še kako pomembno za ZTS. Kot da so bila pretekla prizade-
in dejanji.
Povedanemu navkljub mislim, da bodo porodne organiza- vanja in delo povsem odveč. Res pa je, da tak pristop zahteva
cijske in vsebinske težave nove skupščine ZTS v naslednji pono- mnogo večjo angažiranost organizatorjev, stalno sodelovanje,
vitvi premagane, da bodo cilji jasnejši in čas dosti bolj racio- usklajevanje, dopolnjevanje in spreminjanje programov, slede-
nalno izrabljen in da bo motiv za obisk tega pomembnega do- nje sodobnim tokovom in potrebam organizacije.
godka posameznikom še kje drugje, kot le v spoznavanju novih Dobri programi in dobri, preverjeni predavatelji bi seveda
obrazov in oživljanju starih spominov (pa tudi to je veliko še kako pomagali h kakovosti izobraževanja (kar je najpo-
vredno!). Še vedno z optimizmom gledam na prenovljeni sistem membnejše), seveda pa posledično tudi k uveljavitvi izo-
odločanja v zvezi in prepričan sem, da bo bolje od starega služil braževanja in lažji verifikaciji naših programov izobraževanja
premagovanju glavne težave pri delu naše organizacije - iska- v okviru Strokovnega sveta za šport.
nju skupnega jezika in pripravljenosti za sodelovanje na zvezni Sarajevo, na prvi pomladni dan, 21. marca 2006 - upam, da
ravni. bo pomlad zavela tudi v naši organizaciji!
