Revija Tabor 2003/3

44           RAZVEDRILO




 TRENUTKI
     Z visokih gora, s snegom prekritih,
     privrši pomlad v potokih kristalnih voda.
     Vodi jezera lesketajo se tvoje modre oči,
     ob pogledu nanje moje srce se topi.
     Vetra šepet boža tvoja lica,
     ob tebi počutim se varno.

     Z novo pomladjo se nova ljubezen rodi.

RAZVEDRILO marec 45

JEŽKOV KOTIČEK
Sonca in sreče
Vse lepe stvari so bojda tri. Brez strahu, ne bom pisal o
danes tako zelo opevani trilogiji gospodarjev in prstanov.
Mojo pozornost je pritegnilo nekaj čisto drugačnega,
denimo vsaj resničnega. Modro, rdeče in oranžno. Umirje-
nost, strast in otroštvo. Trije romani, tri kratke zgodbe ene
ženske. Hvala Njej, ker mi je odprla oči in opozorila, da se
sončnicam res ne smem izogniti.

Dama v modrem, Ženska v rdečem in Deklica in sončni-
ce so naslovi triperesne deteljice francoske pisateljice Noell
Châtelet
Châtelet. Pisateljica se na izviren in bogat način loteva do-
mala prezrtih tem, kot so staranje, ljubezen v starih letih in
otroška ljubezen. Svet, kakor ga doživlja stara mama, ženska,
deklica … Na videz preproste in samoumevne teme, kajne?
Naj bo današnja predstavitev namenjena predvsem De-
klici in sončnicam, čeprav Ženska v rdečem ne zaostaja,
Dama v modrem pa je trenutno še na poti in vam kaj več še ne
morem zaupati.
Matilda je čisto navaden otrok. No, ja! Deklica, ki čas po-
čitnic preživlja na idiličnem podeželju Provanse. Kamorkoli
seže pogled, same sončnice. Mati in hči, skupaj. Ženski svet,
poln skrivnosti, smeha, radosti, norosti, otroških šal in zaup-
nih pogovorov. Dokler šestletni Matildi poti ne prekriža On.
Kar je sonce sončnicam in voda ribam, postane mali Remi
naši mali zaljubljenki. Otroška ljubezen, starši bi zamahnili
z roko, dobi veter v jadra in zapluje v nova prostranstva. Raz-
kriva se nam v preprosti igri, pogledih in trenutkih, ki posta-
jajo pravi pravcati njuni obredi. Polni čutnosti, zaslepljeno-
sti, včasih tudi naivnega otroškega obupa. Prva ljubezen, ki
je nikoli ne pozabiš.
Vse lepo pa se nekoč tudi konča. Navadno se tega pravo-
časno zavemo, a raje potisnemo v najtemačnejši kotiček na-
še zavesti. Vas zanima, kako takšne - pogosto tudi za odrasle
neobvladljive teme - doživlja šestletna Matilda? Vendar je
vsak konec hkrati tudi nov začetek. Sončnice so vendar po-
vsod …
"Popolnoma na skrivaj se Matilda in Remi srečata nad
Jež svetuje, vi preberete: poljem, ki leži nad kmetij. Tam sledita čarobnemu zibanju,
Noell Châtelet, Deklica in sončnice ki ga ni mogoče zaznati v resnici: tisoče glav, vzdignjenih
proti soncu, poslušata z roko v roki."

Pomlad

Prepis besedila

Zraven na polici