Revija Tabor 2003/3
Pomlad 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
30 STROKOVNO
FILATELIJA Tone Simončič
Zgodovina pošte
Vemo, da je filatelija novejši del poštne zgodovine. Poštne
znamke se pojavijo dosti kasneje kot pošta sama oziroma
način plačila za poštne storitve. Redko kdo bi si mislil, da
šteje poštna prek šest tisoč let. Oglejmo si nekaj zanimivih
podatkov o tem.
Začetki pošte Organiziran poštni
sistem
Zgodovinski viri kažejo, da so pre-
nos sporočil organizirali pred 6000 leti Leta 539 pred našim štetjem so v
na Kitajskem, v Egiptu in Asiriji pa pred Perziji na ukaz vladarja Darija vpeljali
okrog 5000 leti. Že tedaj so velike drža- prvi organiziran poštni sistem na svetu.
ve prenašale obvestila na velikih razda- Slonel je na jezdecih in poštnih hlevih,
ljah. Sprva so obvestila prenašali sli - kjer so menjavali konje in jezdece. Se-
tekači, konjeniki in s hitrimi vozovi. stavljen je bil iz poštnih postaj, ki so
Naslovnik je naslovljencu pošto pošiljal bile med seboj oddaljene za dan ježe.
neposredno. Prenašalci pošte so bili iz- Poštno službo so opravljali vse leto, ne
postavljeni številnim nevarnostim za- glede na letni čas, vreme, noč ali dan. V
radi neprestanega vojskovanja in ro- 6.stoletju pred našim štetjem je perzij-
parskih napadov, da ne omenjamo sla- ski kralj Kir organiziral prenos sporočil poštni promet začeli vključevati novi
be opremljenosti kurirjev in vremen- s konjeniškimi štafetami in prek stal- sloji prebivalstva. Prenos sporočil so or-
skih pogojev. Pošto so organizirali v ok- nih relejnih poti (angarija). Grki so ganizirali poleg vladarjev še fevdalci,
viru posameznih držav predvsem za sporočila pošiljali s sli (gramotofori) in univerze, samostani, posamezna mesta
prenos obvestil za vladarje oziroma nji- s hitrimi sli (hemerotodromi), Rimlja- in cehi. Prvi so se vključili v sistem po-
hove uslužbence. ni so vpeljali stalno službo selov (cursu šte obrtniki, menihi in študentje. Naj-
publicus) za zvezo s svojimi provinca- bolj znan poštni sistem v Evropi, ki so
Način pisanja sporočil mi. ga ustanovili v srednjem veku leta
Prva sporočila so bila ustna, kasne- Največji poštni sistem je v antičnih 1451, je bil sistem grofov Thurn in Ta-
je pa so jih prenašali odtisnjena na gli- časih deloval na Kitajskem, kjer je bilo xis. Deloval je vse do leta 1871 (420
nastih ploščicah, od katerih je nekaj v vsem imperiju postavljenih preko let!). Po njih se še danes imenuje oseb-
ohranjenih do danes. Kasneje so Egip- 25.000 poštnih postaj. Potem se je pošt- no vozilo, ki ga uporabljamo za prevoz
čani prenašala pisna sporočila napisa- ni sistem razširil preko meja posamez- potnikov - taksi. Ta družba je imela
na na papirusih. Rimljani in Grki so nih držav in jih povezoval. Takšne prve skoraj izključno pravico opravljati
prenašali sporočila s pomočjo voščenih poštne povezave so obstajale med Asiri- poštne storitve v Avstriji, Franciji, Itali-
ploščic, lesa in živalskih kož. Leta 751 jo in Babilonom, Egiptom in Sirijo. ji, Poljski, Španiji, Švici in v nemških
so na Kitajskem izdelali papir, ki ga še deželah. V času razcveta je povezovala
Pošta v srednjem veku
danes uporabljamo za večino pisnih dežele od Baltika do Jadranskega mor-
sporočil. Se pa papir že umika elektron- Z razvojem družbene delitve dela in ja, od Poljske do Gibraltarja. Leta 1574
skemu prenosu sporočil. razslojevanjem prebivalstva so se v so pričeli prenašati tudi zasebna sporo-
STROKOVNO marec 31
čila in ne le službeno korespondenco. Zanimivo je, da je v začetku poštne Kako je nastala znamka
Člani Thurnove in Taxisove družbe službe storitev plačal prejemnik, ko je
Ker je nastanek prve znamke na
so že v 16.stoletju uvedli poštne tarife. prejel pismo. Poštnina je bila odvisna
svetu nekako povezan tudi s Sloven-
Prva uradna tarifa za pisma izvira iz od razdalje in težavnosti dostave. Ker je
cem, naj na kratko omenimo zanimi-
leta 1627, in sicer so jo predpisali v bila poštnina zelo draga, so dopisova-
vosti o nastajanju in nastanku znamke.
Franciji, temu zgledu je sledila Anglija nje lahko privoščili le premožnejši.
V Evropi se je poštni promet začel
leta 1635 ter Prusija 1699. V 17. stoletju
Poštnina - plačilo za hitro razvijati in v raznih državah so
so v nekaterih državah vpeljali poštno
opravljeno storitev razmišljali, kako poenostaviti poslova-
prisilo, po kateri smejo zainteresirani
nje. Beležimo več zamisli o poštni
uporabljati samo že obstoječe poštne Leta 1837 je Rowland Hill uvedel znamki. Že leta 1823 je Curry Gabriel
zveze. V prvi polovici 19.stoletja pa je reformo poštnih tarif. Ta uvaja denarne Treffenberg na Švedskem v nekem za-
prišlo do popolnega podržavljenja po- zneske za plačilo poštnih storitev pisu omenil zamisel o posebni nalepki
šte, takrat so sprejeli tudi prve poštne (penny ostage), za plačilo tarife so za pošiljanje pisem. Precej predlogov je
zakone. predlagali poštne znamke. Tako je 6. prihajalo iz Anglije in tedanje Avstro-
maja 1840 izšla prva znamka vrednosti Ogrske monarhije.
Pošta danes
enega penija. Ker je bila črne barve, jo Nekateri trdijo, da je idejni oče
Poštne uprave posameznih držav so še danes imenujemo Black Penny. poštne znamke Slovenec iz Spodnje Lu-
danes povezane v Svetovni poštni uniji Vsakdo, ki jo je nalepil na pismo, težko še pri Škofji Loki Lovrenc Košir (1804-
(UPU) s sedežem v Bernu v Švici, kjer je do polovice unče (1 unča je 28,35 gra- 1879). Kot praktikant v državni poštni
bila 5. maja leta 1875 na pobudo Hei- ma), ga je lahko odposlal v katerikoli službi je leta 1835 predlagal plačilo za
nricha von Stephana tudi ustanovlje- del Anglije ne glede na oddaljenost. poštne storitve z uvedbo lističa - takse,
na. Tedaj se je imenovala Generalna Temu so sledile še nekatere druge drža- torej znamke. Njegov predlog je na mi-
poštna zveza. Njena pravila so začela ve. nistrstvu obležal v predalu in drugi so
veljati 1. julija 1875. leta. Današnje Leto 1850 je prelomno leto, ko se je ga prehiteli. Menijo, da je Košir o svo-
ime je UPU dobila leta 1878 na svojem precej držav odločilo za poštno reformo jem predlogu pripovedoval in nekatere
drugem kongresu v Parizu. Od leta in za izdajanje poštnih znamk. S pošt- njegovih idej je praktično uporabil di-
1947 je UPU specializirana agencija no reformo se je začela plačevati pošt- rektor angleške pošte Rowland Hill.
Organizacije združenih narodov, kar nina vnaprej, poštna znamka pa je bila Zamisli o znamkah so se porodile
dokazuje poseben pomen pošte. dokaz o plačani poštnini. že prej. V Franciji so že leta 1653 obsta-
jali lističi, ki jih je bilo treba priložiti pi-
Leto izdaje prve znamke smu. Sistem je zasnovala Anne Gene-
vieve, grofica de Longuevill, prijateljica
1843 Brazilija in švicarska kantona Zürich in Geneve, direktorja državnega finančnega urada
1845 kanton Basel v Švici, Fougueta. Ko so ga vrgli s položaja, je
1847 Trinidad, Združene države Amerike in Mauritius, tudi ta zamisel tonila v pozabo. V Grčiji
1849 Belgija, Bavarska in Francija, so neke vrste nalepke uporabljali že leta
1831.
1869 (1. oktober) Avstro-Ogrska monarhija je poslala na trg In še zanimivost za zbiralce pošt-
prvo dopisnico, nih znamk: poštni uslužbenci do ne-
1866 (1. maj) kneževina Srbija, davnega niso smeli zbirati znamk. Hi-
1874 (1. maj) kneževina Črna gora, tro bi jih namreč premagala zbiratelj-
1879 (1. julij) Bosna in Hercegovina, ska skušnjava in bi s tujih pisem pobi-
1991 (26. junij) Slovenija. rali lepe in dragocene znamke. Nekate-
ri so zaradi tega ostali tudi brez dela
