Revija Tabor 2003/12
Mini – maxi 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
34 STROKOVNO
ASTRONOMIJA Primož
Ozrimo se v nebo
Opazovanje zvezdnega neba
Če želimo opazovati zvezdno nebo, moramo najprej spoznati le, da je Sonce tako svetlo, da zasenči
nekaj osnov astronomije. Oprostite mi vsi tisti malo bolj vse ostale zvezde v svoji bližini.
izkušeni opazovalci nočnega neba, saj bo članek tokrat Prav tako bi bilo dolgočasno, če bi
namenjen bolj začetnikom. Na ta način bom skušal približati bilo Sonce stalno "med istimi zvezda-
astronomijo tudi tistim, ki jih astronomija sicer zanima in bi mi". To bi pomenilo, da teh zvezd zara-
se radi ukvarjali z njo, pa jim manjka ravno tisto - osnovno - di svetlobe Sonca nikoli ne bi mogli vi-
namreč kje in kako začeti. Obljubim pa, da bom sem in tja deti. Zemlja je poskrbela, da poleg rota-
navrgel še kaj zanimivega, ki bo pritegnilo tudi bolj izkušene. cije okoli svoje osi tudi sama kroži okoli
Za začetek si poglejmo nekaj os- gle osvetljene (tisti del, ki je obrnjen
novnih pojmov. Za boljšo predstavo proti žarnici) in pol temne (tisti del, ki
najprej Zemljo poglejmo iz vesolja. je obrnjen stran od žarnice). Če si zdaj
Zemlja je planet in je le eden od deve- spet predstavljamo Zemljo in Sonce je
tih planetov, ki krožijo okoli Sonca. na osvetljenem delu Zemlje dan na
Sonce sveti ! - zato je zvezda
zvezda. Planeti temnem delu pa noč noč. Tudi lunine
ne svetijo ! So pa osvetljeni od Sonca. mene izhajajo iz istega razloga. Enkrat
Naše Osončje torej sestavlja ena zvezda Luno gledamo s strani (krajec), drugič
(Sonce) in devet planetov. Nekateri pa od spredaj ali zadaj (ščip in mlaj). Planete in satelite (lune) vidimo s strani kot
planeti imajo satelite
satelite, drugi ne. Satelit Prav kmalu lahko opazimo, da bi krajce, saj ne sevajo lastne svetlobe ampak
so osvetljeni od Sonca
kroži okoli planeta in podobno kot pla- bilo zelo dolgočasno v Vesolju, če bi
net ne sveti, je pa osvetljen od Sonca. stvari mirovale. K sreči se Zemlja vrti Sonca. Temu kroženju pravimo revo-
Zemlja ima en satelit - Luno. kot vrtavka. No, morda tako hitro res lucija. Zemlja obkroži Sonce v enem
lucija
Zdaj si predstavljajmo namesto ne, a kljub temu se zavrti okoli svoje osi letu, to pa je tudi čas, ko se Sonce spet
Sonca neko svetilo (žarnico), namesto enkrat v 24-ih urah. Temu gibanju vrne "med iste zvezde". Zvezde so tako
Zemlje pa nek okrogel neprozoren Zemlje pravimo rotacija
rotacija. Zaradi Zem- daleč, da navidezno praktično miruje-
predmet. Žarnica sveti v vse smeri, kro- ljine rotacije vsako jutro Sonce vzide, jo. Ozvezdja se niso spremenila že tisoč-
gla pa meče senco v smeri stran od žar- opoldne je najvišje na nebu, zvečer zai- letja. Os Zemlje ni pravokotna na kro-
nice. Opazimo lahko tudi, da je pol kro- de in po 24-ih urah se vse spet lepo po- ženje okoli Sonca zato imamo še letne
novi. Tudi ponoči lahko opazimo, da se čase. Pozimi je os obrnjena stran od
zvezde gibljejo od vzhoda proti zahodu, Sonca, poleti pa proti Soncu.
to pa zato, ker se Zemlja vrti od zahoda Os Zemlje gleda ves čas proti isti
proti vzhodu. Tako prebivalci vzhodne- točki na nebu. V našem primeru je to
ga Pacifika in Japonske vsak dan prvi ravno zvezda Severnica. To sicer čisto
vidijo sončni vzhod. Japonski pravijo ne drži. V 26 tisoč letih tudi os naredi en
zato tudi "dežela vzhajajočega sonca". krog. Temu gibanju pravimo precesi-
Mnogo lažje bomo razumeli pojave v To, da vidimo podnevi od nebesnih te- ja
ja. Vendar pa je to tako dolgo obdobje,
astronomiji, če si bomo planete in satelite da tega gibanja v celem svojem življe-
les samo Sonce seveda ne pomeni, da
predstavljali prostorsko in osvetljene od
Sonca podnevi zvezd ni na nebu. To pomeni nju ne boste niti opazili.
STROKOVNO december 35
s pomočjo sosednjih ozvezdij. Najpri-
mernejše je "Veliki voz", ki je v resnici ZNANE IZJAVE
del "Velikega medveda". V smeri Sever-
nice kažeta zvezdi Alfa in Beta Velikega Vaša stran, ki jo napišete o
voza. jeseni, vam mora dati prav
V decembrskih večerih je zanimivo toliko veselja, kot sprehod
pogledati proti zenitu. V tej smeri se na- skozi odpadajoče listje.
Saturn najdemo zvečer na vzhodu --- preko mreč nahaja najbolj oddaljen predmet,
noči pa se zaradi rotacije Zemlje premakne ki ga je še možno opaziti s prostimi oč-
proti zahodu, tako kot vse ostale zvezde ---
vse na nebu namreč navidezno kroži okoli mi. To je Andromedina galaksija, ime-
Severnice novana tudi M-31, ki je od nas oddalje-
Zdaj smo prišli do spoznanja, zakaj na kar 2,2 milijona svetlobnih let. Če
je Severnica za nas na severni polobli imate pri roki kakšen daljnogled ali te-
tako zelo pomembna. To je namreč leskop se ga splača uporabiti.
edina zvezda, ki jo najdemo vedno na Od planetov sta vidna zvečer Mars
Andromedina galaksija je najbolj oddaljen
istem mestu na nebu. Ne glede na to ali na jugozahodu ter Saturn v Dvojčkih objekt, ki ga je z Zemlje še možno videti s
je dan ali noč, poletje ali zima; zjutraj, na vzhodu. Jupiter vzhaja (na vzhodu) prostimi očmi. Decembra zvečer se nahaja
opoldne, opolnoči ali zvečer, vedno jo šele okoli polnoči in je viden bolj v ju- skoraj v zenitu.
najdemo natančno v smeri severa in si- tranjih urah. Takrat bo Saturn že viso- boljši pogoji za opazovanje tega roja
cer natančno tako visoko, kot znaša na- ko nad južnim obzorjem. Če boste žele- bodo zjutraj pred sončnim vzhodom,
ša zemljepisna širina. V Sloveniji je to li videti Saturnove obroče, morate upo- saj Luna na ta dan zaide šele ob 5h zju-
46 stopinj ali približno na sredini med rabiti najmanj 50 kratno povečavo. Iz traj.
obzorjem in zenitom. Vse drugo - zvez- smeri Dvojčkov bodo
de, planeti, Sonce in Luna dnevno na- okoli 13. decembra
videzno krožijo okoli nje prav zaradi leteli meteorji - v
vrtenja Zemlje. Kot zanimivost naj po- povprečju kar 60
vem, da se je Krištof Kolumb ob odkri- utrinkov na uro. Za
vanju Amerike zanašal ravno na Sever- opazovanje ne potre-
nico in sekstant, s katerim je meril nje- bujete daljnogleda.
no višino, ko je vztrajal na 28. vzpored- Splača se jih opazo-
niku ob svoji vožnji proti zahodu. vati pred vzhodom
Severnica pa NI najsvetlejša zvezda Lune (okoli 20h), to-
na nebu. Kar nekaj zvezd in predvsem rej zvečer kmalu po
planetov je svetlejših od nje. Zato je ne sončnem zahodu. Še
zamenjujte z drugimi svetlimi zvezda- en meteorski roj bo v Zvezdno nebo, kakršno bo videti v decembrskih večerih - pogled proti
mi. Če ne vemo, kje je sever, jo najdemo noči 3/4 januar. Naj- severu
LUNINE MENE VZHODI IN ZAHODI SONCA
Polna luna 08. 12. 2003 ob 21:39 1. 12. Vzhod: 07:23 1. 1. Vzhod: 07:44
Zadnji krajec 16. 12. 2003 ob 18:44 Zahod: 16:18 Zahod: 16:26
Mlaj 23. 12. 2003 ob 10:45 15. 12. Vzhod: 07:37 15. 1. Vzhod: 07:41
Prvi krajec 30. 12. 2003 ob 11:05 Zahod: 16:17 Zahod: 16:42
Polna luna 07. 1. 2004 ob 16:43
Zadnji krajec 15. 1. 2004 ob 05:47 Zima se začne 22. decembra ob 08:01
