Revija Tabor 2003/11
Čakanje na spremembe 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
36 STROKOVNO
ASTRONOMIJA Primož
OZRIMO SE V NEBO
Zemlja se ustavlja
Zemlja se vrti že od svojega nastanka pred 4,5 milijarde let. Vemo, da Newtonov zakon o
ohranitvi gibalne količine pravi, da se bo telo gibalo z enako hitrostjo, če nanj ne bomo
vplivali z nobeno silo - ali točneje, če bo vsota vseh sil na telo enaka nič. Sprva bi pomislili,
da Zemljo nič ne ustavlja. Pa vendar obstajata vsaj dva dejavnika, ki zavirata Zemljino
vrtenje. Prvi dejavnik je dejstvo, da je Zemlja ob polih sploščena. Ker je nagnjena na os
vrtenja okoli Sonca za 23,5 stopinj, se njeno težišče rahlo vrti, kar ustvarja precesijo. To je
tisto gibanje, ki zavrti Zemljino os med poloma v 26 tisoč letih. Drugi dejavnik je Lunino
gibanje okoli Zemlje, kar povzroča plimovanje, le to pa spreminja položaj težišča Zemlje. To
povzroča zaviranje Zemljinega vrtenja, Luna pa se od Zemlje zato tudi vedno bolj oddaljuje
… Geološka raziskovanja so dokazala, da je bil v prazgodovini dan mnogo krajši kot danes.
Zanimiv dejavnik je tudi izgoreva-
nje Sonca. V knjigi Nigela Henbesta
"Vesolje v eksploziji" najdemo podatek,
da se vsako sekundo na Soncu v ener-
gijsko sevanje spremeni 4 milijone ton
Zemlja se vrti okoli svoje osi,
mase, kar v enem letu znese 1014 ton. ki je nagnjena za 23,5
Sonce je težko 2 1027 ton, kar pomeni, stopinje
da bi se v milijonu let poznalo na osmi
decimalki. Izračuni so pokazali, da bi
pred milijardo let moralo biti leto krajše
za približno en dan.
Porodi se nam še zanimivo vpraša-
nje. Kaj bi se zgodilo z vrtenjem Zemlje,
če bi jo uporabili, kot velik generator
električne energije, kot si je to že pred
sto leti zamislil Nikola Tesla, danes pa
se že pojavlja kot ideja za opcijski na-
ravni vir. Ideja je v tem, da bi energijo
vrtenja Zemlje okoli svoje osi spremi-
njali v druge oblike energije, predvsem
v električno …
Tudi Luna in zaradi nje plimovanje je razlog za ustavljanje Zemlje
STROKOVNO november 37
POPOLNI LUNIN MRK
Dne 9. novembra bo iz naših krajev
ZNANE IZJAVE
viden popolni Lunin mrk. Delni mrk se
bo pričel ob 0h35m, ko bo Luno počasi
Kdor bere knjige tako, kot
začela prekrivati Zemljina senca. Po-
prisluhne prijatelju, se mu
polni mrk se bo pričel ob 2h10m, ko bo mivost naj povem, da Luna med popol- bodo odprle in bodo postale
celotna polna Luna potonila v Zemlji- nim mrkom sveti v rdeče rjavi barvi, saj njegove. Kar bere, bo ostalo
no senco in bo trajal do 2h31m, ko jo jo osvetljuje žareča Zemljina atmosfe- pri njem in ga bo razveselje-
bo Luna začela zapuščati. Sredina ra, v katero se ujamejo sončni žarki. valo in tolažilo, kot znajo
mrka bo ob 2h20m. Delni mrk se bo V novembru bo še popolni Sončni samo prijatelji. (Herman
končal ob 4h05m, ko bo Luna popolno- mrk in sicer 23. novembra, vendar iz Hesse)
ma zapustila Zemljino senco. Kot zani- naših krajev ne bo viden.
Ko Sonce zaide --- tudi na Zemlji sveti večerna zarja. To je svetloba sončnih žarkov, ki se ujamejo v Zemljini atmosferi. Iz istega razloga tudi
Luna ob popolnem mrku sveti rjavo-rdeče, čeprav je popolnoma potopljena v Zemljino senco.
LUNINE MENE VZHODI IN ZAHODI SONCA
Prvi krajec 01. 11. 2003 ob 05:27 1. 11. Vzhod: 06:421. 12. Vzhod: 07:23
Polna luna 09. 11. 2003 ob 02:15 Zahod: 16:49 Zahod: 16:18
Zadnji krajec 17. 11. 2003 ob 05:17 15. 11. Vzhod: 07:0215. 12. Vzhod: 07:37
Mlaj 24. 11. 2003 ob 00:00 Zahod: 16:31 Zahod: 16:17
Prvi krajec 30. 11. 2003 ob 18:18
Polna luna 08. 12. 2003 ob 21:39 Popolni Lunin mrk: 09. 11. 2003 ob 02:20
Zadnji krajec 16. 12. 2003 ob 18:44 Popolni Sončni mrk: 23. 11. 2003 ob 23:48
Zraven na polici
O taborjenjih in tekmovanjih
