Revija Tabor 2002/3
< 150 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
34 STROKOVNO
ASTRONOMIJA Primož
Zakaj letni časi
Zemlja je le povprečen planet, ki kroži okoli povprečne
zvezde, ki ji ljudje pravimo Sonce. Tudi Sonce je le ena
izmed nepomembnih zvezd z roba naše Galaksije – Rimske
ceste in Rimska cesta je le ena izmed milijonov galaksij, ki
sestavljajo Vesolje. Pa vendar vsej tej množici zvezd in
planetov vladajo enaki naravni zakoni. Zaradi gravitacijske
privlačnosti sateliti in lune krožijo okoli planetov, planeti
krožijo okoli zvezd, zvezde okoli skupnega središča galaksij
in tako naprej.
Zemljina os danes gleda približno proti zvezdi Severnici.
Na severni strani poloble imamo pač to srečo, da nam mesto
severnega pola označuje zvezda, za razliko od tistih "na drugi
strani, ki hodijo po glavi", ki si morajo, da najdejo južni pol
pomagati z ozvezdji Južnega križa ali Kentavra, s pomočjo
katerih "slutijo" na južni pol, kjer se ne nahaja nobena (vsaj
ne svetla) zvezda. Sicer pa se tudi s Severnico ne kaže preveč
bahati, saj le-ta ne sodi med najsvetlejše zvezde. Če jo hočemo
na nebu poiskati, ne bo šlo brez pomoči ozvezdij Velikega ozi-
roma Malega voza. Več sreče so imeli zgodovinski zvezdoslov-
ci pred 13 tisoč leti, ko je bila na mestu današnje Severnice
Planeti za razliko od zvezd ne sevajo lastne svetlobe. Vidimo jih lahko
današnja Vega – ena najsvetlejših zvezd našega neba. Prav
le, če so obsijani s svetlobo bližnje zvezde. Le ta pa spet ne sme biti
navidezno preblizu, saj nam sicer onemogoči opazovanje planeta. Zato
jih je tako težko izslediti v sosednjih zvezdnih sistemih.
Če dobro premislimo, praktično ni stvari v Vesolju, ki bi
mirovala. Tudi zvezde, planeti in njihove lune se vrtijo okoli
svoje osi in celo os vrtenja ne gleda celo večnost v isto smer.
Precesija Zemljine osi, kot to gibanje tudi imenujemo, ima
obhodno dobo kar 26 tisoč let. Zato tega gibanja v dobi celega
človeškega življenja niti ne opazimo. Skozi tisočletja pa to gi-
banje že zaznamo na primer v astrologiji, ko kar naenkrat
ugotovimo, da Sonce ne potuje le preko dvanajstih zodiakal-
nih znamenj ampak nekaj dni domuje tudi v trinajstem – Ka-
Plejade - ena najlepših zvezdnih kopic naše galaksije Rimske ceste, ki
čenoscu, poleg tega pa so po 2000 letih zodiakalna znamenja je najbolje vidna pozimi. Največkrat jo mladi opazovalci neba
v astrologiji zamaknjena za en znak glede na astronomska. zamenjajo za Mali voz
STROKOVNO januar 35
ZNANE IZJAVE
Domišljija je tisto, po čemer
se človek razlikuje od živali.
(Jakub ARBES)
Kam pa pridemo brez domiš-
ljije ? ... (EPP)
Zvezde se najpogosteje združujejo v galaksije
tako bo spet čez 13 tisoč let, ko bodo v nebo zrli naši zanamci. polobla. Ko Sonce sveti ravno pravokotno na ekvator, pravi-
Upajmo, da bodo do takrat preživeli. mo temu trenutku enakonočje, saj sta na ta dan noč in dan
Zemlja pa se zato okoli svoje osi zavrti že v enem samem enako dolga. To se zgodi dvakrat na leto (pomladansko in je-
dnevu. Vsak dan tako zjutraj vzide Sonce na vzhodu, je opold- sensko enakonočje). Pri nas je Sonce najvišje na nebu ob po-
ne najvišje na nebu in zvečer zaide na zahodu. Prav tako pa se letnem solsticiju. Najnižje pa je ob zimskem solsticiju, ko se
ponoči obnašajo tudi Luna, zvezde in planeti. Vsi, brez izjeme, Zemlja nahaja ravno na nasprotni strani Sonca kot poleti.
vzhajajo na vzhodu in zahajajo na zahodu, razen seveda ti- Zanimivo pa je to, da se Zemlja najbolj približa Soncu na svo-
stih, ki so tako blizu Severnice, da se samo vrtijo okoli nje in ji eliptični poti ravno pozimi, zato se nam zdi pozimi Sonce
tako nikoli ne zaidejo. So pa tudi zvezde, ki jih nikoli ne vidi- večje kot poleti. Vendar pa ni zato prav nič topleje. Tudi son-
mo. To so tiste okoli južnega pola, ki v naših krajih nikoli ne čevi mrki, ki nastopajo pozimi, so večinoma kolobarjasti, saj
vzidejo. Luna ni dovolj velika, da bi prekrila celotno Sončevo površi-
Zemljina os je glede na normalo ravnine gibanja okoli no. Čez 13 tisoč let pa bo seveda spet ravno obratno ...
Sonca nagnjena za 23,5 stopinj. Ko Zemlja eno leto kroži oko-
li Sonca, je k Soncu pol leta obrnjena severna in pol leta južna
LUNINE MENE VZHODI IN ZAHODI SONCA
Zadnji krajec 6. 3. 2002 ob 2:27 1. 3. Vzhod: 6:41 1. 4. Vzhod: 6:43
Mlaj 14. 3. 2002 ob 3:05 Zahod: 17:48 Zahod: 19:30
Prvi krajec 22. 3. 2001 ob 3:30 15. 3.Vzhod: 6:15 15. 4. Vzhod: 6:16
Polna luna 28. 3. 2001 ob 19:26 Zahod: 18:07 Zahod: 19:49
Zadnji krajec 4. 4. 2002 ob 17:31 Začetek pomladi (pomladansko enako-
Mlaj 12. 4. 2002 ob 21:23 nočje): 20. 3. ob 20:16
