Revija Tabor 2002/12
Prazniki in brezbrižnost 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
34 STROKOVNO
ASTRONOMIJA Primož
Črna luknja sredi naše galaksije!
Vse več je dokazov, da se v središču naše galaksije - Rimske ceste
nahaja gigantska črna luknja, okoli katere krožijo vse zvezde
galaksije, kateri pripada tudi naše Sonce skupaj s tistim "tretjim
kamnom", ki mu pravimo Zemlja. Zadnje raziskave središča galak-
sije temeljijo na opazovanju zvezde, ki se giblje relativno blizu
središča. Gre za zvezdo S2, ki se v medzvezdnem prostoru giblje
zelo hitro. ð
Na podlagi opazovanja hitrosti gi- zaznali trk. Očitno smo spet imeli sre- nogledu bomo lahko opazovali južno
banja zvezd, ki se gibljejo blizu galak- čo, da meteorit ni padel na kakšno bolj stran njegovih kolobarjev ter seveda
tičnega središča je možno sklepati na naseljeno območje. njegov največji satelit Titan, ki ga ob-
maso, okoli katere krožijo. Zvezda S2 je kroži že v nekaj dneh. Med ozvezdjema
res hitra, saj s svojo hitrostjo premosti Kaj lahko v decembru
Rak in Lev bo vzhajal nekaj pozneje
kar 5000 km v sekundi. To je hitrost, ki vidimo na nebu tudi Jupiter s svojimi štirimi, že v manj-
ji omogoča obkrožiti središče galaksije Poleg svetlih zimskih zvezd (oz- ših daljnogledih vidnimi sateliti (Io,
že v petnajstih letih, saj leti na oddalje- vezdja Velikega in Malega psa, Oriona, Evropa, Ganimed in Kalisto), ki so zna-
nosti 17 svetlobnih ur. Za orientacijo Bika, Dvojčkov in Voznika), ki so že ni tudi pod imenom Galilejevi sateliti,
naj povem, da je Zemlja oddaljena od zvečer na vzhodnem nebu, bo med saj jih je odkril že med svojimi prvimi
Sonca le 8 svetlobnih minut, pa rabi za zvezdami Bika krasil večerno nebo tudi opazovanji astronom Galileo Galilei s
pot okoli Sonca kar eno leto. Poleg tega planet Saturn. V srednje močnem dalj- svojim prvim prototipom daljnogleda.
je Sonce kot peresce v primerjavi z ga-
laktičnim središčem, saj bi za maso ga-
laktičnega središča potrebovali kar 3,7
milijonov Sonc.
Zabeležen padec
meteorita
Ameriški vojaški satelit je 24. sep-
tembra spremljal ognjeno kroglo, ki je
strmoglavila na Zemljo nekje na odroč-
nem območju Sibirije. Očividci iz
okrožja Badaibo so prav tako poročali o
videnju ognjene krogle, ki je prečkala
septembrsko nebo. Tamkajšnji lovci so
kasneje celo poročali, da so našli krater
obdan z ožganim gozdom. Tudi seiz-
mografi na tem območju so menda Tako bosta zadnji lunin krajec v jutro pospremila Venera in Mars 30. decembra
STROKOVNO december 35
ZNANE IZJAVE
Kristusa moramo oznanjati z
načinom, kako govorimo,
kako hodimo, kako se smeje-
mo, s svojim življenjem, tako
da bo vsakdo spoznal, da
pripadamo Njemu. Oznanje-
vanje ni pridiganje; oznanjati
pomeni BITI. (mati Terezija)
Rakasta meglica M1 je ostanek supernove, ki je izbruhnila leta 1054. Njen izbruh so z Zemlje
opazovali stari kitajski astronomi
Opozorim naj še na zanimiv pojav, ki Meglica M1 ima značilno obliko, ki
ga pričakujemo v noči s 4. na 5. januar, spominja na rakasto tvorbo, zato ji pra-
ko bo planet Saturn s satelitom Titan vimo tudi Rakasta meglica. Pričakuje-
navidezno prečkal meglico M1, torej mo lahko torej zanimive slike tega do-
prvo uvrščeno v seznamu meglic in ga- godka, ki ne bodo le kompozicija me-
laksij po znanem Messierovem katalo- glice in planeta ampak slike resničnega
gu. V bistvu je ta meglica ostanek eks- dogodka. Še ena zanimivost se bo zgo-
plozije supernove, zvezde, ki je pred dila 30. decembra zjutraj, za kar pa ne
približno 1000 leti eksplodirala in na bomo potrebovali daljnogleda. Zadnji
nebu med zvezdami Bika zasvetila tako krajec Lune bo vzhajal v spremstvu Ve-
močno, da je bila vidna celo podnevi.
Pričevanja o tej eksploziji najdemo tudi
nere (Danice) in Marsa. Našli jih bomo
v zgodnji jutranji zarji nekje na ju-
ZNANE IZJAVE
v starih zapisih kitajskih astronomov. govzhodu. Kdor nebes ne nosi v sebi, jih
zaman išče po vsem vesolju.
(Carl Sonnenschein)
LUNINE MENE
Mlaj 4. 12. 2002 ob 8:36
Prvi krajec 11. 12. 2002 ob 16:50
VZHODI IN ZAHODI SONCA
Polna luna 19. 12. 2002 ob 20:12 1. 12. Vzhod: 7:23 1. 1. Vzhod: 7:44
Zadnji krajec 27. 12. 2002 ob 1:32 Zahod: 16:18 Zahod: 16:27
Mlaj 2. 1. 2003 ob 21:25 15. 12. Vzhod: 7:37 15. 1. Vzhod: 7:40
Prvi krajec 10. 1. 2003 ob 14:17 Zahod: 16:17 Zahod: 16:42
Sončni mrk: 04. 12 ob 08:33
(pri nas ne bo viden)
Začetek zime: 22.12. ob 2:12
