Revija Tabor 2001/7-8
Gremo na taborjenje 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
AKTUALNO
je več. Največji družini sta v Proseku in nega števila tabornikov je 67 medved-
Taborniki rodu Modri val na Opčinah ter v občini Dolina. Ra- kov in čebelic, dobrih 40 gozdovnikov
drug drugega nazivajo z zumljivo je, da družine sestavljajo ta- in gozdovnic in okrog 40 članov rodove
besedo "brat" oziroma borniki različnih starosti in ne le iste uprave ter starejših tabornikov.
"sestra". Pri tem uporab- starosti, saj gre za krajevno razdelitev. Članarina znaša 20.000 lir, kar je
ljajo taborniška imena. Kljub temu pa bodo poskušali delovati približno 2.000 tolarjev. Poleg članari-
tudi na ravni posameznih starostnih ne se rod preživlja s sredstvi, ki jih preje-
kategorij. Na Goriškem se stanje izbolj- ma od slovenskih občin, slovenskih
Vodstvo rodu
šuje, saj je v preteklosti prišlo do gene- bank (obojih v Italiji) in od dežele Fur-
Sestanki rodove uprave so v stavbi v
racijske luknje, predvsem zaradi študij- lanije – Julijske krajine. Pomembno
središču Trsta. Sestajajo se enkrat me-
skih obveznosti tabornikov. V rodu de- pomoč dobijo od Slovenske kulturno-
sečno oziroma po potrebi, vendar se čla-
luje približno 130 aktivnih članov in gospodarske zveze, ne pozabijo pa na
ni nadzornega odbora vedno ne udele-
kakih 20 manj aktivnih tabornikov, slovenske podjetnike v Italiji. Na razpise
žujejo sestankov rodove uprave. Člani
skupaj okrog 150 tabornikov. Od skup- projektov se ne prijavljajo. Izdajajo svo-
rodove uprave sta tudi oba podstarosta,
predvsem zato, da ju uvajajo v delo in
enkrat v prihodnosti bosta oba prevzela
funkcijo staroste.
Struktura rodu
Od leta 1953 do 1997 so imeli stari
statut, ki je določal samo tri starostne
kategorije. Dve leti je bil preskus mu-
renčkov (nosili so zelene rutke), med-
vedki in čebelice (oranžne rutke) ter ta-
borniki in tabornice (modre rutke).
Leta 1997 so statut spremenili in od ta-
krat naprej so starostne kategorije (tudi
po barvah rutk) usklajene z ZTS. V veči-
ni rodov v Sloveniji so vodi združeni v Smeh in igra na taborjenju v Ribnem leta 1995
družine in delo poteka na ta način. Pri
zamejskih tabornikih je sistem druga-
čen, saj rod deluje v več krajih in neka-
teri med njimi so precej oddaljeni. Tako
so enote združene v Tržaški in v Goriški
četi. Tržaško četo sestavljajo družina
Strmega brega (občina Dolina), druži-
na Jadranskih delfinov (Trst), družina
Šumečih borov (Prosek, Kontovel) in
družina Sokolov s selivca (Opčine).
Družina Kraškega marmorja iz Repena
ne deluje več. Goriško četo pa sestavlja-
ta družina Puntarskega travnika (Gori-
ca, Štandrež) in družina Presihajočega
jezera (občina Doberdob). Družina Žu-
borečih rek (občina Sovodnje) ne delu- Taborjenje v Gornjem Gradu leta 1999
16 revija Tabor
AKTUALNO
je glasilo "Modri val", ki izhaja trikrat letno. Urejata ga Bošt- Rodov e-poštni naslov:
jan Starc – Snežnik in Andrej Sossi – Hrast. Služi obveščanju
modri_valŽhotmail.com.
članov, odmevom z akcij, člani najdejo v njem koristne nas-
vete, tudi kaj o živalih ... Izdali so dva zbornika (ob 30 in 40- marca 1954 so ustanovili pripravljalni odbor, ki je 24. maja
letnici delovanja) in več pesmaric "Zapojmo". Na večino pe- 1954 izpeljal ustanovitev rodu Modri val. Še istega leta so us-
smi v pesmarici so tudi čustveno navezani, saj so pesmi zrasle tanovili družino Zapadnih mejašev v Nabrežini in družino
skupaj z njimi. Morske zvezde na področju Barkovelj, Rojana in Grete v Tr-
Taborjenja organizirajo v Sloveniji in s tem omogočajo stu. V naslednjih letih je nastalo še kar nekaj novih družin v
svojim članom obisk in spoznavanje Slovenije. Taborijo dva Proseku, Kontovelu, Škednju in Opčinah. Tako je v dobrih
tedna, za kar člani odštejejo približno 200.000 lir oziroma treh letih delovanja rod štel že sedem taborniških družin in
okrog 20.000 tolarjev. Posebnost je, da pred taborjenjem, obi- nekaj desetin članov, v glavnem v starosti med 14. in 19. le-
čajno sredi junija, organizirajo dvodnevni tabor, ki je name- tom. Jeseni leta 1958 je stekla propagandna akcija za pridobi-
njen predvsem novim tabornikom – pri nas jim pravimo pri- tev mlajših članov – medvedkov in čebelic. Na taborjenju leta
pravniki. Organizira ga ena od družin, v kraju, kjer družina 1959 so prvič postavili dva ločena tabora, za MČ-je in GG-je,
deluje. Za vse tečaje in tekmovanja (vodniški, inštruktorski, saj je propagandna akcija obrodila sadove, ki se kažejo še da-
specialistični, orientacijska tekmovanja v Sloveniji ...) rod nes.
plača polovico tečajnine oziroma štartnine svojim članom. V letu 1959 je bila uresničena zamisel o razširitvi tabor-
Več članov rodu je aktivnih v sklopu tečaja "pionirstva in niškega gibanja na Goriško, kjer so v slovenskem dijaškem
bivanja v naravi", še posebej Andrej Rupel, ki je eden izmed domu ustanovili družino Mrzlega vrtinca. Taborniki so že od
predavateljev na tečaju in tudi vodja lanskega tečaja v Črnem začetka gradili temelje skupnega delovanja med Slovenci v
dolu nad Ilirsko Bistrico. Italiji. Leta 1965 je nastala kriza, saj je večje število članov
rodu pričelo študirati v Ljubljani in rod je štel le še 15 aktiv-
In kako se je pričelo? nih članov, čeprav jih je na papirju bilo še vedno nekaj dese-
Prva svetovna vojna je pretrgala niti nastajanja mladin- tin. Vendar si je rod tudi tokrat opomogel in ob vzponih in
skega delovanja v planinskih, športnih in drugih društvih. padcih doživel konec 80-tih let. V letih 1990-1991 so se soočili
Obdobje med dvema vojnama Slovencem na Primorskem ni z vodstvom Zveze tabornikov Slovenije, saj je prav v tem ob-
bilo preveč naklonjeno, saj je že leta 1922 v kraljevini Italiji dobju prišlo do prelomnih sprememb v slovenskem in širšem
zavladal fašistični režim z vsemi svojimi zločestimi posledica- evropskem prostoru, ki so narekovale tudi na taborniški ravni
mi. In prav v tisti temni dobi beležimo poizkus postavitve preverjanje odnosov in smernic delovanja. V letu 1991 so for-
mladinske skupine v gozdovniškem duhu, saj je v letu 1927 malizirali odnose s Slovensko zamejsko organizacijo, ki prav
Drago Pahor, takratni učitelj in pedagog ter poznejši ustano- tako deluje med mladino v Italiji že od leta 1951. V rodu si
vitelj tabornikov RMV, izvedel krajše taborjenje na pobočju bodo kot prelomno zapomnili tudi leto 1997, katerega sadovi
Nanosa. Iz poizkusa se ni rodilo prav nič, ker se je moral Pa- se bodo kazali še v prihodnosti.
hor v naslednjih mesecih umakniti v Jugoslavijo, da bi se
izognil fašističnemu preganjanju. Priprave na ustanovitev or-
ganizacije slovenskih tabornikov v Italiji beležimo v letu
1949. Duhovni predhodniki RMV so priredili poskusno tabor-
jenje v šoli, sledili so izleti za srednješolce in prva prava po-
skusna taborjenja v Sloveniji. V Trstu so 18. decembra 1953
ustanovili družino Belih galebov, 4. februarja naslednje leto
pa družino Jadranskih delfinov. Funkcijo staroste je prevzel
Drago Pahor – brat Perun, ki je bil najbolj zaslužen za vzpo-
stavitev taborniškega gibanja. Razmere so bile težke, saj so se
morali soočiti s političnimi zadevami, vprašanji razmejitve in Tematski dnevi so običajni del programa na večdnevnih akcijah. Taborniki so
državne pripadnosti ter gospodarsko in socialno stisko. 22. se uredili v skladu s taborniško olimpiado na taborjenju v Cerknici leta 1996
julij-avgust 17
